
Neomejen dostop | že od 14,99€
Tako kot z vsemi družbenimi trendi v ZDA tudi s prebujenstvom na koncu obračunava kultura. Slab obisk nove Disneyjeve Sneguljčice, ki je v večno srečo ne prebudi prinčev poljub, kaže, da imajo Američani dovolj »raznolikosti, pravičnosti in vključevanja«. Republikanski predsednik Donald Trump pomaga z dekreti, a se brez jeznih ameriških moških in drugih morda sploh ne bi ponovno preselil v Belo hišo.
Sedanji republikanski predsednik je v prvi vrsti zmagal zaradi velike draginje in migrantskega navala v času demokratskega predhodnika Joeja Bidna, številne volivce pa je razjezilo tudi promoviranje raznolikosti, pravičnosti in vključevanja za vsako ceno. V Ameriki, ki je nekoč prisegala na povzdigovanje najbolj sposobnih, je prevladala do tedaj skrajno leva politika z angleško kratico DEI, zaradi katere v ZDA v minulih letih po mnenju kritikov ni bilo več dobro biti belski moški. Nenadoma so za službe in drugo postale najpomembnejše rasne in spolne identitete, poudarjanje tega se je selilo celo v šole in otroške vrtce.
Ameriška tovarna sanj v Hollywoodu je sledila novim trendom, nihče bolj od družbe Disney. V prebujenskem duhu je tudi novi film Sneguljčica, zelo različen od risanega iz leta 1937 ter pravljice bratov Grimm, v katerih zastrupljeno siroto in vse kraljestvo reši princ. Tokratna Sneguljčica se že imenuje tako le zato, ker je bila rojena med snežnim zametom, in ne zaradi bele kože, saj jo igra igralka Rachel Zegler kolumbijskih korenin. Vladavino zlobne mačehe ji skupaj s palčki pomaga končati dobri bandit Jonathan.
Rachel Zegler svojemu filmu ni pomagala niti z levo usmerjenimi političnimi izjavami in njena Sneguljčica bo, kot kaže, ena večjih filmskih polomij. V težavah se je znašel ves Hollywood, ki je z vsem srcem ali denarnico sprejel politiko identitet. Tudi kandidati za oskarje morajo imeti pomemben delež žensk, rasnih in spolnih manjšin ter ljudi s fizičnimi ali umskimi pomanjkljivostmi med igralci in vsebinami; Boter ali Casablanca danes ne bi mogla biti nominirana. Zdaj celo šefa mehiškega drogeraškega kartela igra transspolna ženska, v Hollywoodu pa sumijo, da Karla Sofía Gascón v naslovni vlogi filma Emilia Pérez ni prejela oskarja le zaradi čivkanja o vse več zakritih muslimankah v njeni Španiji.
Prebujenstvo preklicuje tudi prej preklicane, če se ne držijo prebujene ideologije, zdaj Hollywood izvaja salto nazaj k tako imenovanim tradicionalnim vrednotam. Podjetja in službe, odvisne od državne blagajne, k temu s finančno gorjačo silita predsednik Trump in njegov pooblaščenec za vladno učinkovitost Elon Musk. Ploskajo tisti starši, ki so ogorčeni zaradi vsiljevanja spolnih in drugih identitet v javnih šolah in celo vrtcih. Nešteto Američanov so razjezila tudi tekmovanja bioloških moških z ženskimi športnicami, če so se razglasili za transženske.
Tudi to je Trump prepovedal z dekretom, republikanci pa hočejo nezadovoljstvo velikega dela ameriške javnosti izkoristiti za globoke spremembe ameriške družbe s poudarkom na visokem šolstvu. Po njihovem prepričanju so univerze, tudi najvidnejše med njimi, sovražne do vsega, kar niso skrajno leve ideje. Zaradi grožnje z ukinitvijo državnega sofinanciranja, če ne bodo preprečili protiizraelskih in protijudovskih demonstracij, je minuli teden odstopila že druga predsednica newyorške univerze Columbia.
Konflikt med Izraelom in Palestinci je prav v središču trenj med ameriško levico in desnico, in ker je zdaj na oblasti zadnja, iz ZDA izganjajo študente, ki jim pripisujejo delovanje v imenu palestinskega Hamasa, pod Trumpom spet razglašenega za teroristično organizacijo. State Department je razveljavil najmanj tristo študentskih vizumov, vodja protestov na Columbii Mahmoud Khalil čaka na izgon v louisianskem zaporu. Po prepričanju Trumpove administracije celo zelena karta ne zagotavlja pravic iz prvega amandmaja k ameriški ustavi.
Nekatere univerze se upirajo diktatu in na kampusu Flint michiganske univerze naj bi oddelek za DEI preimenovali v središče za priložnosti, vztrajnost in odličnost (HOPE). A tudi sami prejemajo državni denar, prav tako javna radijska postaja NPR in televizija PBS, ki bosta najverjetneje naslednji na republikanskem finančnem tnalu. V prvi so, kot so dokazala nedavna kongresna zaslišanja, novinarji izključno registrirani demokrati. Velik del njunega proračuna že zdaj prispevajo poslušalci, gledalci in donatorji, in tako kot Elon Musk ne varčuje za desne politične prioritete, je tudi na levici veliko takšnih, ki so jim pomembne leve. Številni demokratsko usmerjeni ameriški mediji, kot sta televiziji CNN ali MSNBC, pa izgubljajo gledalce.
Tudi številna druga podjetja s prebujenskimi programi izgubljajo stranke. Po bojkotu potrošnikov, ki sta ga v minulih letih doživela trgovinska veriga Target ali proizvajalec piva Bud Light, zdaj številna druga potiho preklicujejo programe DEI. Temu ne ploskajo le belski Američani, ki so pod vladavino prebujenstva veljali za vir vseh zgodovinskih in sedanjih krivic, ampak tudi številni pripadniki temnopolte in južnoameriške manjšine in drugih ter mladi. Pravijo, da tudi sami sanjajo o ZDA, v katerih ljudi ne bi sodili po barvi kože, ampak po vsebini njihovega značaja, kot je zahteval že borec za človekove pravice Martin Luther King ml.
Komentarji