Kako gre športu, kaj pogreša, kako do stimulacije za vlaganje v šport?

Medijska hiša Delo je zagnala večmesečno poslovno kampanjo Šport 2025. Najprej smo osvetlili položaj slovenskega športa, njegovo sistemsko (so)financiranje in možnosti za nadaljnji razvoj. Za mnenje smo prosili neposredne akterje. Slovenski šport se napaja sistemsko iz dveh virov (izpustili smo občine), in sicer prek letnih razpisov fundacije za šport in ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Pregled (so)financiranja zadnjih osmih let razkriva vse višja sredstva za vrhunski šport in šport mladih, toda sredstva za programe vrhunskega športa se povečujejo le malenkostno (tabela). Velik del sredstev je namenjen za športno infrastrukturo, pri čemer je izvzeto sofinanciranje nogometne infrastrukture. Skupni znesek iz dveh sistemskih virov je lani znašal dobrih 46 milijonov evrov.

SofinanciranjeSporta

Kako ste zadovoljni s položajem športa pri nas, kako s položajem vaše panoge?

Atletska zveza: Atletika je v dobrem položaju, kazalniki so obrnjeni navzgor, a v Sloveniji nekateri menijo, da atletika ni tržno zanimiva, zato imamo težave pri pridobivanju sponzorskih sredstev, čeprav imamo poleg vrhunskih rezultatov tudi množične prireditve, na katerih sočasno teče 30.000 otrok, in odmevna mednarodna tekmovanja.

Hokejska zveza: V zadnjih dveh letih je država veliko naredila, kar zadeva vlaganja v športno infrastrukturo. Gre za klasično infrastrukturo (manjše dvorane, šolski objekti – telovadnice, zunanje površine). Manj (ali nič) pa se ni vlagalo v specifično infrastrukturo, kot so na primer ledne oziroma hokejske dvorane. Tu naš šport razvojno izgublja v primerjavi z drugimi športi. Kljub našim naporom tudi financiranje programov športa ostaja zastarelo in ne upošteva specifik posameznih športov. Specifike hokeja: 23 (25) igralcev in vsaj 12 članov osebja, problem s predimenzionirano opremo (po teži in velikosti), ni organiziranega evropskega prvenstva, vsako leto svetovna prvenstva v vseh kategorijah. Ta finančna bremena se ne upoštevajo.

Judo zveza: Glede na uspehe, ki jih Slovenci dosegamo v svetu, je šport kar precej zapostavljen. Kar zadeva judo, je zapostavljen predvsem medijsko, kajti glede na to, da je to najtrofejnejša olimpijska panoga pri nas, bi pričakovali večjo odmevnost po uspehih na grand prixu, grand slamu in višjih tekmovanjih. Letos je bil v Sloveniji prvič v zgodovini organiziran svetovni pokal, ki bi si po našem mnenju zaslužil neposreden prenos oziroma podporo države, vsaj pri medijski izpostavljenosti.

Kolesarska zveza: Veseli nas, da je šport v Sloveniji v zadnjem obdobju deležen večje pozornosti. V kolesarstvu na to vplivajo vrhunski rezultati, ki pritegnejo pokrovitelje, od njih je odvisna tudi pomoč države. Brez vrhunskih rezultatov bi imeli tudi v kolesarstvu težave pri reprezentančnih programih, ki zaradi velikih vlaganj v razvoj že v mlajših kategorijah zahtevajo vedno več finančnih in kadrovskih sredstev. Težave s financiranjem imajo zlasti klubi, ki bi brez entuziastov in velikih sponzorskih sredstev ter donacij podpornikov težko razvijali tekmovalni šport na najvišji ravni.

Planinska zveza: Na splošno je šport dobro prepoznan v družbi. Športno plezanje doživlja stalni razvoj v vseh pogledih, zavedati pa se je treba, da na dolgi rok zgolj na podlagi navdušenja šport ne more delovati. Rekreativna dejavnost se krepi, prav tako je čedalje večje zanimanje med mladimi. Izzive in večje potrebe imamo predvsem na področjih organizacije državnih tekmovanj, plezalne infrastrukture in tudi urejanja plezališč v naravi.

Priljubljenost rokometa vedno bolj raste. FOTO: Blaž Samec/Delo

Rokometna zveza: Položaj športa je pri nas zadovoljiv, vendar se vedno najde prostor za izboljšave. Šport bi moral imeti še večjo podporo, tako na institucionalni kot na finančni ravni, saj je pomemben za zdravje, družbeno povezanost in promocijo države v mednarodnem okolju. Še vedno se ne obravnava enakovredno z nekaterimi drugimi panogami, kot je, denimo, kultura.

Smučarska zveza: Smučanje ima v Sloveniji poseben pomen – ni le šport, temveč izvor slovenske športne strasti in eden od temeljev oblikovanja slovenske identitete. Slovenija ima izjemno športno tradicijo in nadpovprečne rezultate glede na svojo velikost in (z)možnosti. A žal se splošni položaj športa pri nas ne odraža v primerljivi sistemski podpori, zlasti pri razvoju mladih. Pri SZS smo lahko ponosni na izjemne športnike, uspešne klube in predano strokovno podporo, bi si pa v prihodnje želeli tudi več sistematične podpore pri razvoju športne infrastrukture.

KK Cedevita Olimpija: Ponosni smo na bogato košarkarsko tradicijo v Sloveniji, a opažamo, da položaj košarke ni skladen z njenim potencialom. Smo najuspešnejši košarkarski klub v Sloveniji, vendar imamo kljub temu zahtevno navijaško kulturo, ki bolj kot klube in športnike podpira zmage, posledično se spopadamo z nihajočo obiskanostjo tekem in težje pridobivamo sponzorska sredstva, da bi lahko dvignili klub na še višjo raven.

RK Celje Pivovarna Laško: Glede na realne zmožnosti, tako finančne kot zakonske, je klubski šport v Sloveniji še vedno na razmeroma visoki ravni. Seveda pa zaostaja za najrazvitejšimi evropskimi državami in tudi sosednjimi. Manjka zakonsko financiranje, stimulacija za podjetja, da investirajo v klubski šport. Reprezentanca se črpa iz slovenskih klubov, za katere pa bo treba urediti financiranje, da bodo lahko še naprej ustvarjali.

Kako ste zadovoljni s sistemsko pomočjo države, kaj bi ta še lahko storila?

Atletska zveza: Država je na sistemski ravni v zadnjih dveh letih naredila korak naprej in za šport namenila bistveno več sredstev. Atletika je zelo dobro vključena v njeno sistemsko financiranje, za dobre projekte so državna sredstva na voljo. Problem vidimo na strani gospodarstva, kjer ni zanimanja za sponzorstva. Podjetja razdelijo nekaj sredstev na lokalni ravni, za konkretno finančno podporo športne zveze na državni ravni pa se jih odloči zelo malo. Država bi morala razmisliti, kako bi naredila določen davčno pogojen model, po katerem bi imelo gospodarstvo koristi na davčnem področju, če bi sponzoriralo panožne športne zveze.

Hokejska zveza: Veliko je bilo narejenega v zadnjih dveh letih. Financiranje bi moralo upoštevati specifike posameznega športa (našteto že v prvem vprašanju).

Hokejska tekma Olimpija - Celovec lanskega septembra. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Judo zveza: Sistemska podpora države je za zdaj zadovoljiva za šport na splošno, medtem ko judo nima pravega nacionalnega olimpijskega centra. Prav tako je večina športnih dvoran neprilagojenih za organizacijo večjih tekmovanj v judu pri nas. Menimo, da bi bilo za delovanje športnih zvez lahko namenjenega več denarja, da bi si te lahko poiskale podporo pri organizaciji, marketingu in širjenju panoge.

Kolesarska zveza: Pomoč države je pomemben del financiranja programov in obstoja zveze, a bi v kolesarstvu pričakovali boljše možnosti tudi za razvoj infrastrukture in razumevanje kadrovskih ter davčnih specifik športa. Želimo si, da bi se sistemska sredstva podeljevala v začetku leta, ko se oblikujejo programi, zdaj jih prejmemo, ko je dobršen del, včasih polovica, sezone že mimo. Skrbi nas nova kategorizacija športnikov. Po novih kriterijih je cestno kolesarstvo nazadovalo iz prvega v drugi razred, gorsko kolesarstvo in BMX pa celo v tretjega od skupno petih (prej so vsi sodili v prvega), čeprav sta to panogi z olimpijskimi disciplinami. Status vrhunskega športnika, ki je pogoj za črpanje sredstev in zaposlitev športnika v javni upravi, od česar je pogosto odvisna njihova kariera, je težje dosegljiv.

Planinska zveza: Organiziranost športa je zelo široka in raznolika, zato sistemske rešitve na določenih področjih bolje ali slabše ustrezajo specifikam posameznih športnih panog. Država se ukvarja z veliko področji, vrhunski šport v Sloveniji je eksistenčno odvisen od javnih sredstev, tu so še možnost zaposlitve najboljših športnikov v javnem sektorju, financiranje infrastrukture, podpora nacionalnim plezalnim šolam. V manjšem delu so podprte rekreativne dejavnosti ter podporne in razvojne dejavnosti, ki omogočajo celoten športni pogon. Ključni sta tudi stabilnost in predvidljivost financiranja športa.

Rokometna zveza: S prehodom športa pod ministrstvo za gospodarstvo sta se izboljšala komunikacija in razumevanje za potrebe športa. Vendar obstajajo pomembne pomanjkljivosti, predvsem zaradi pomanjkanja dolgoročne strategije, premajhne transparentnosti in nesorazmerne razporejenosti sredstev, slabše podpore infrastrukturi ter podcenjevanja športa kot strateške investicije. Šport nujno potrebuje davčne olajšave, da bi gospodarstvo vlagalo vanj, saj je jasno, da država takšnih sredstev ne more zagotavljati iz proračuna. Od države bi pričakovali kritje stroškov reprezentančnih programov.

Smučarska zveza: Pozdravljamo prizadevanje države na področju športa, a menimo, da bi morale smučarske panoge zaradi svojih posebnosti prejemati bolj ciljno usmerjeno sistemsko podporo, predvsem na področju razvoja in vzdrževanja športne infrastrukture.

KK Cedevita Olimpija: Zadovoljni smo s pomočjo Mestne občine Ljubljana, ki nam z infrastrukturo zagotavlja nemotene razmere za delo. Država bi zagotovo lahko storila več s programi za mlade, predvsem pa z olajšavami za športnike, sponzorje in klube, da bi lahko šli v korak z mednarodno konkurenco. Konkretno bi si želeli več pomoči za razvoj mladinskih programov in olajšave na profesionalni ravni, če se bo davčna politika razvijala v takšni smeri kot doslej, bomo priča umiranju konkurenčnega slovenskega športa na obroke. Letos smo zaradi davkov izgubili od enega do dva igralca, ki bi okrepila moštvo, v prihodnje bo številka še višja.

RK Celje Pivovarna Laško: Težko je govoriti o sistemski podpori oziroma pomoči države na klubski ravni, saj na ravni OKS in panožnih zvez že obstaja ključ, po katerem se šport financira. Na klubski ravni se lahko govori zgolj o podpori lokalnega okolja, na ravni občine, kar je za kontinuiteto in stabilnost ter vzdržnost klubov premalo. Glavni izziv na strani države je stimulirati poslovno okolje, da bo interes za vlaganje v klube. Za to je odgovorna zakonodaja, da podjetja vidijo smiselnost teh investicij oziroma da upravičijo svoj vložek. Dokler se to ne spremeni, težko govorimo o kakršnikoli sistemski ureditvi.

Kako poskušate mimo zunanje pomoči pritegniti zanimanje Slovencev za vaš šport?

Atletska zveza: Zanimanje za atletiko dvigujemo z vrhunskimi rezultati in organizacijo tekmovanj, začeli smo na ravni države, vrhunec bo letošnje evropsko ekipno prvenstvo v Mariboru. Ljudje imajo radi atletiko, a danes gledalcev ne zanima le tekmovanje, ampak izkušnja, zato so pomembne spremljevalne aktivnosti in aktivacije, poleg tega pa moramo atletiko ljudem približati tudi na družbenih omrežjih in po televiziji.

Atletinja Anita Horvat FOTO: Leon Vidic/delo

Hokejska zveza: Hokej je specifičen šport. Zaradi majhnega števila hokejskih dvoran (sedem jih je) je njegova popularizacija omejena. Zaradi tega imamo manj ekip in smo primorani državna prvenstva vgraditi v mednarodna klubska tekmovanja. Vsako leto igramo samo na svetovnih prvenstvih, torej brez evropskega prvenstva. Reprezentančne tekme so organizirane kot prijateljske, vsako leto lahko organiziramo eno svetovno prvenstvo mlajših kategorij v določeni kakovostni skupini. V HZS smo se dolga leta trudili, da bi poleg svetovnih prvenstev IIHF organizirali tekmovanje, ki bi pripomoglo k promociji hokeja, in z veseljem lahko rečemo, da bomo tudi zaradi naših prizadevanj letos dobili tekmovanje pod okriljem IIHF (European cup of nations).

Judo zveza: Judo se širi predvsem med mladimi, ki so prepoznali vrednote tega športa. S časom bo Slovencev, ki se ukvarjajo z judom ali so se v preteklosti, vedno več. Tako bo prepoznavnost tega športa rasla. Letos je zveza dala tudi večji poudarek marketingu in oglaševanju judo zveze.

Kolesarska zveza: Naš šport razvijamo in ga Slovencem približujemo na različne načine, predvsem pa s številnimi akcijami za mlade; v to kategorijo, denimo, sodijo prireditve Grbine so fine, Slovenija kolesari in Gremo na kolo!. Temu so namenjeni tudi prenosi dirk in dogodkov v živo, ozaveščanje o varni vožnji in drugi projekti.

Planinska zveza: Trenutno so glavni generator popularizacije športnega plezanja zagotovo uspehi Janje Garnbret ter članic in članov naše reprezentance, sploh z vidika mladih. Temu vztrajno sledi razvoj športne infrastrukture in organiziranosti naših plezalnih klubov z vaditelji in trenerji. Športno plezanje tudi sicer prepoznavamo kot šport prihodnosti, saj se precej vklopi v sodoben življenjski slog. K njegovi prepoznavnosti v tekmovalnem smislu veliko pripomore organizacija tekme svetovnega pokala, ki jo septembra gostimo v Kopru.

Rokometna zveza: Imamo sprejeto strategijo delovanja RZS, kjer se osredotočamo na nekaj glavnih področij. Veliko pozornosti smo namenili razvoju klubskih tekmovanj, razvijamo infrastrukturo za spremljanje rokometa prek pametnih naprav, klube opremljamo z UI-kamerami, da jim olajšamo snemanje tekem. Trudimo se ustvarjati privlačne vsebine za omrežja. Reprezentančne prijateljske ali pripravljalne tekme želimo pripeljati v različne kraje po Sloveniji. V zadnjih letih smo gostili kar nekaj večjih mednarodnih prvenstev mlajših selekcij.

Januarski svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske v Kranjski Gori. FOTO: Blaž Samec/Delo

Smučarska zveza: To počnemo z dogodki, kot so tekme svetovnega pokala, otroški in promocijski dnevi, sodelovanje s smučišči, ter s pomočjo športnikov kot navdihujočih zgledov. Med ključne projekte zagotovo sodi tudi akcija Šolar na smuči, ki že vrsto let osnovnošolcem po vsej Sloveniji omogoča prvi stik s snegom. Letos smo dodatno zasnovali posebno kampanjo Sneg ogreje srce, s katero sporočamo, da smučanje ni le šport, temveč tudi krepi naše telo in duha.

KK Cedevita Olimpija: Zavedamo se, da je zanimanje za košarko odvisno od našega truda, zato aktivno vzgajamo prihodnje generacije navijačev, tudi z boljšim vzdušjem, dostopnimi vstopnicami in spremljevalnimi aktivnostmi na tekmah. Želimo biti klub, ki ga Slovenci dojemajo kot pomemben del svoje identitete. Za naše sponzorje in potencialne sponzorje in partnerje organiziramo tudi Poslovni klub, ki postaja stičišče idej in nov prostor za potencialno sklepanje poslovnih priložnosti.

RK Celje Pivovarna Laško: V RK Celje Pivovarna Laško smo izredno ponosni na delovanje naše mladinske šole oziroma akademije. V rokomet vključujemo približno 600 otrok iz Celja in okolice. Naši začetki segajo v osnovnošolske klopi, kjer začenjamo z mini rokometom in s tem spodbujamo zanimanje za naš šport. Promocija bi morala biti usklajena tudi s panožnimi zvezami in podporo države. Ne nazadnje se podpora športu kaže tudi z vključenostjo v televizijske programe, nekateri so na državnih televizijah, drugi na komercialnih z manjšim dosegom. To povzroči padec zanimanja. Tudi tukaj bi se država lahko bolj vključila.