Iskreni poklon Plečniku ob 150. obletnici rojstva

V čast 150. obletnice rojstva svetovno priznanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (Ljubljana, 23. januar 1872–Ljubljana, 7. januar 1957) je vlada RS leto 2022 razglasila za Plečnikovo leto. Skladno s tem mnoge državne in mestne institucije že pripravljajo raznovrsten program, posvečen življenju in delu velikega mojstra, in dejavnosti, ki naj bi prispevale k širjenju zavesti o izjemnih humanističnih in duhovnih vrednotah arhitektove dediščine.

Plečnikova dela v Ljubljani so bila že leta 2009 razglašena za spomenike državnega pomena, urbanističnim in arhitekturnim stvaritvam velikega slovenskega arhitekta pa je bilo v letu 2021 izraženo tudi priznanje izjemne univerzalne vrednosti, saj so bila mnoga njegova dela pod naslovom Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Žal med izbranimi deli, vpisanimi na Unescov seznam, ni Plečnikovega stadiona za Bežigradom, čeprav je pomemben element koncepta Plečnikove Ljubljane. Plečnikov stadion je že petnajsto leto v lasti družbe Bežigrajski športni park, ki so jo ustanovili družba Elektronček podjetnika Joca Pečečnika, Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije. Stadion za vpis na Unescov seznam ni bil nominiran zaradi svojega žalostnega trenutnega stanja, ki je posledica dolgoletne nedostopnosti in namernega slabega vzdrževanja. Iz nominacije pa je izpadel tudi zaradi nejasne prihodnosti, saj lastnik na območju spomenika predvideva izgradnjo novega kompleksa Bežigrajski športni park (BŠP).

Projektu BŠP že leta nasprotuje angažirana civilna družba, kot neprimernega za prenovo državnega spomenika pa sta ga večkrat ocenili tako slovenska kot mednarodna strokovna javnost. Evropska organizacija Europa Nostra, katere poslanstvo je ohranjanje kulturne dediščine, je leta 2020 Plečnikov stadion uvrstila med sedem najbolj ogroženih kulturnih spomenikov v Evropi, mednarodna organizacija Docomomo, ki se ukvarja z dokumentiranjem in varovanjem arhitekture modernega gibanja, pa ga je vpisala na seznam ogrožene dediščine (Heritage in danger).

Ministrstvo za kulturo je leta 2021 v postopku nadzora ugotovilo, da je projekt BŠP nezakonit, nato je zavod za varstvo kulturne dediščine o projektu izdal negativno kulturnovarstveno mnenje, ministrstvo za okolje in prostor pa je aprila 2021 projektu zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja. Januarja 2022 je okrajno sodišče v Ljubljani parcelo št. 312 – ki v naravi predstavlja vrtove Fondovih blokov, MOL pa jo je kot stvarni vložek vložil v družbo BŠP (v projektu je na njej predvidena izgradnja podzemne petetažne garaže in treh poslovnih objektov) – prisodilo naselju Fond. Brez parcele št. 312 projekt BŠP v predvidenem obsegu ni več izvedljiv.

Kljub vsemu naštetemu in nespornemu dejstvu, da je projekt BŠP z vidika varstva kulturne dediščine nesprejemljiv, družba Bežigrajski športni park pri izvedbi projekta še kar vztraja in se na vse odločitve upravnih organov pritožuje, družbeno pogodbo (ki je vezana na pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt BŠP) pa so nedavno ponovno podaljšali za nadaljnjih 5 let (do leta 2027).

Prebivalke in prebivalci Ljubljane, združeni v platformo LOM – Ljubljana odprto mesto, menimo, da je treba kontroverznemu projektu BŠP poiskati primerno alternativo. Trajnostna prenova Plečnikovega stadiona, ki bi ohranila avtentično celovitost stadiona za sedanjo in prihodnje generacije, hkrati pa omogočila dostopnost spomenika javnosti, bi vzpostavila tudi možnost za naknaden vpis stadiona v razširjeni izbor Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine.

Zato pozivamo pristojne službe, da zaradi škodljive obravnave kulturnega spomenika in neskladnosti z varstvenim režimom, kot ga za stadion za Bežigradom predpisuje Odlok o razglasitvi Plečnikovih del v Ljubljani za spomenike državnega pomena, nemudoma podajo zahtevo za razveljavitev OPPN MOL št. 40/10 2057 za širše območje stadiona. Preveriti je treba zakonitost izvorne privatizacije stadiona kot »grajenega javnega dobra«. Vlado oziroma ministrstvo za kulturo pozivamo, da nemudoma pristopita k pogajanjem za odkup Plečnikovega stadiona od trenutnih lastnikov ali pa začneta postopek njihove razlastitve, saj ne spoštujejo zakonskih obveznosti, ki nalagajo skrb za kulturni spomenik in njegovo dostopnost javnosti, ter tako zagotovita prenos lastništva stadiona na državo. Plečnikov stadion je treba vrniti v javno uporabo kot odprto zeleno rekreacijsko površino in ga čim prej, obnovljenega v izvirni obliki, kot kulturni spomenik odpreti obiskovalcem.

Vsi raznovrstni programi in dejavnosti v počastitev Plečnikovega leta so koristni in dobrodošli, a največji poklon mojstru bi kot družba izkazali z ohranitvijo njegovega edinega športnega objekta. Počastimo častitljiv jubilej s ponovno oživitvijo Plečnikovega stadiona v njegovi izvirni podobi!

V imenu LOM – Ljubljana odprto mesto:

red. prof. mag. Tadej Glažar, u. d. i. a.

doc. dr. Bara Kolenc

dr. Miloš Kosec, u. d. i. a.

Kaja Lipnik Vehovar, u. d. i. a.

red. prof. dr. Aleš Vodopivec, u. d. i. a.