(GOSTUJOČE PERO) Po volitvah: kako se avtoritarci približujejo Bruslju

Nedavna zmaga Svobodnjaške stranke (FPÖ) na avstrijskih parlamentarnih volitvah, regionalni preboj Alternative za Nemčijo (AfD) in močan uspeh nacionalističnih strank na junijskih volitvah v evropski parlament kažejo na porast populizma po celotni Uniji. Sanitarni kordon v številnih primerih ni vzdržal in zdaj te stranke oblikujejo politiko, čeprav zasedajo manjšinske položaje v zakonodajnih telesih.

Ob vseh opozorilih o »porastu« podpore skrajnim desničarjem in napovedih, da bodo prevzeli nadzor nad naslednjim evropskim parlamentom, na evropski ravni še vedno prevladuje sredina. Razlika pa je v tem, da se zdaj spopada z grožnjami ekstremističnih sil na obeh koncih političnega spektra in se bo znašla pod pritiskom, da mora sodelovati s temi skupinami na ključnih področjih, kot je migracijska politika, ter prevzeti del njihovih stališč, če se hoče izogniti izgubi priljubljenosti.

Avtorji članka Péter Krekó, Richárd Demény in Molnár Csaba. FOTO: Osebni Arhiv/Wikipedia/Tibor Végh/Induljunk Közösen 2013

Na desnem polu so zdaj trije konkurenčni volilni bloki – Evropski konservativci in reformisti (ECR), Patrioti za Evropo in Evropa suverenih narodov (ESN) –, ki predstavljajo 25 odstotkov evropskega zakonodajnega telesa. Pred petimi leti je ta delež znašal 17 odstotkov. Na drugi strani se je povečala podpora tudi politični skupini Levica in drugim levičarskim, vendar nepovezanim strankam, ki so jih opogumili nedavni uspehi Zavezništva Sahre Wagenknecht (BSW) v Nemčiji in Nove ljudske fronte v Franciji. Čeprav imajo te skupine na številnih področjih različna stališča, jih združuje nezaupanje v institucije EU in njihova pripravljenost za prevzemanje proavtoritarnih stališč. Skupna jim je tudi odločenost po krepitvi nacionalne identitete svojih držav in pripravljenost na izločanje iz kritičnih geopolitičnih zavezništev.

V takšnih okoliščinah bi lahko bilo težko doseči jasnost in doslednost pri obravnavanju perečih vprašanj, kot sta podpora Ukrajini in zaščita pred kitajskim vplivom, zato jih bo treba obravnavati previdno.

Nova raziskava inštituta Political Capital kaže, da bo ECR med ekstremističnimi političnimi skupinami verjetno ostala najbolj kritična do Rusije in Kitajske, saj sta dve od njenih ključnih članic, Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni ter stranka Zakon in pravičnost (PiS) Jarosława Kaczyńskega na Poljskem, dosledno podpirali skoraj vse resolucije, ki obsojajo Kremelj in Peking.

Stranka Bratje Italije italijanske premierke Meloni dosledno podpira skoraj vse resolucije, ki obsojajo Kremelj in Peking.FOTO: Mohamed Azakir/Reuters

Skrajno desna ESN, na čelu katere je AfD, je bolj proavtoritarna in odločno naklonjena Kitajski. Patrioti, ki jih vodi Jordan Bardella iz francoskega Nacionalnega zbora, pa so razdeljeni, predvsem zaradi prisotnosti Viktorja Orbána, ki si je prizadeval poglobiti vezi med svojo vlado in Pekingom s sklenitvijo »tesnega partnerstva«. Radikalna skupina »Levica«, v kateri je tudi stranka Nepokorna Francija Jeana-Luca Mélenchona, verjetno prav tako ne bo naklonjena predlogom evropske komisije in bo skoraj gotovo poskušala omiliti strogo stališče zakonodajnega telesa do Kitajske, saj so njeni člani v preteklosti nekritično podpirali Peking.

Orbán si je prizadeval poglobiti vezi med svojo vlado in Pekingom s sklenitvijo »tesnega partnerstva«. FOTO: Bernadett Szabo/Reuters

Glede rusko-ukrajinskega konflikta je nova sestava evropskega parlamenta že nakazala svoje glasovalno stališče. Na prvem plenarnem zasedanju so z veliko večino sprejeli resolucijo, v kateri so potrdili, da mora EU še naprej podpirati Ukrajino.

Podrobnejši pogled v vzorce glasovanja kaže, da je skupina ECR med radikalnimi, skrajno desnimi in skrajno levimi skupinami ostala najbolj kritična do Rusije.

Do največjega presenečenja je prišlo pri Patriotih, kjer Nacionalni zbor in Fidesz že dlje časa zavzemata popustljivo stališče do Rusije, kar dokazuje tudi njihov pristop k sankcijam EU in paketom pomoči Kijevu. Velika večina njihovih poslancev je glasovala proti ali se vzdržala, medtem ko so nekatere druge članice (Lega in ANO) svoje dosedanje kritično stališče do Kremlja uskladile s preostalo politično skupino. To kaže na konsolidacijo Patriotov okoli enotnejšega proruskega stališča. V skupini Levica medtem vladajo razhajanja. Čeprav je Nepokorna Francija, najvplivnejša stranka v tej skupini, podprla resolucijo, ji druge stranke niso sledile. Italijansko Gibanje 5 zvezd je, na primer, glasovalo proti, kljub temu da je v prejšnjem mandatu evropskega parlamenta podpiralo resolucije, kritične do Rusije.

(KOLUMNA) Reševanje vojakinje Evrope

Ugotovitve naše študije, kot tudi možnosti za prerazporejanje glasov, ki so jih nekatere stranke že pokazale, nakazujejo, da kljub razhajanjem znotraj nekaterih skupin na ravni celotnega političnega spektra obstaja več možnosti za sodelovanje, kot se je še do pred kratkim zdelo. In to je tisto, na kar se morajo osredotočiti predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in njeni sodelavci. Med ECR in nekaterimi frakcijami skupine Patrioti bodo verjetno našli podporo za oblikovanje enotne fronte proti vplivu Pekinga; hkrati jim bo morda uspelo pridobiti glasove poslancev Levice pri vprašanjih, ki se nanašajo na vojno v Ukrajini. V obeh primerih pa bodo te stranke zaradi svojih ambicij in globoko zakoreninjenega nezaupanja do bruseljskega aparata nevarne partnerice.

Jasno je, da stranke politične sredine še niso odkrile učinkovitega zdravila za boj proti vzponu skrajne politike na desnici in levici ter da se bodo proruska in prokitajska čustva še naprej širila. Uspeh Ursule von der Leyen in članov njene komisije bo odvisen od njihovega obvladanja občutljive mreže glasov, ki zaznamuje novi evropski parlament, ter preprečevanja Pekingu in Moskvi, da bi se približala Bruslju. Če se bodo uspešno spopadli s tem izzivom in se predstavili kot voditelji, sposobni reševanja za volivce pomembnih vprašanj, bi s svojim zgledom v naslednjih petih letih lahko pomagali tudi posameznim državam članicam pri odvračanju in omejevanju rasti radikalne politike.

***

Péter Krekó, Richárd Demény, Csaba Molnár. Avtorji so povezani z možganskim trustom Political Capital s sedežem v Budimpešti. So tudi avtorji nove študije z naslovom: »Growing influence of Russia and China in the new European Parliament?« (Naraščajoči vpliv Rusije in Kitajske v novem evropskem parlamentu?)

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.