Odraščanje s pripadnostjo

Naslov je okrajšava pilotnega projekta Odraščamo pripadni vrednotam šole, demokratične skupnosti in odprte znanosti, ki smo ga letos zasnovali skupaj z Osnovno šolo Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. Z njegovim glavnim namenom smo si zadali, da tudi s podporo odprte znanosti, vključevanja skupnosti in občanske znanosti (ang. citizen science) kot družba in posamezniki pripomoremo k obvladovanju nasilja ter drugih odklonskih dejanj v šolskem prostoru in lokalnem okolju.      

V izhodišču projekta je torej odraščanje s pripadnostjo skupnim vrednotam in predanostjo etičnemu delovanju v šolski in lokalni skupnosti. S tem je projekt večrazsežnostno, a kljub temu na povsem praktičen način vpet v šolski in lokalni prostor, tako kot je za varnost in duševno blagostanje otrok določeno z zakonodajo ter zavezujočimi smernicami področne politike države o preprečevanju in zatiranju nasilja in kriminala v družbi za obdobje 2024‒2028 (Obzorje nove kriminalitetne politike, Delo, 17. 12. 2023).

Z vzgojnega in izobraževalnega vidika projekt upošteva, kar je glede varnosti otrok, učencev in dijakov določeno z zakonskimi standardi trajnostne in vključujoče šole ter varnega in spodbudnega učnega okolja. Glede tega je za namen projekta zelo pomembno, kar v zvezi z varnostjo in duševnim blagostanjem otrok ugotavlja sodna praksa vrhovnega sodišča: »Šola mora pri izvrševanju svoje nadzorne dolžnosti puščati otrokom – če jih hoče vzgojiti v samostojne osebnosti, ki znajo (po)skrbeti same zase – dovolj prostora za njihov razvoj«. S to pomembno iztočnico smo obstoječe nadzorstvene ukrepe šole, lokalne skupnosti in države nadgradili skladno z uveljavljenim pristopom ustavnega in mednarodnega (konvencijskega) varstva pravic v najboljšem interesu za otroka (Šelih, A. Filipčič, K. idr. Otrokove pravice v Sloveniji: sedanje stanje in izzivi za prihodnost. SAZU, 2015).

Upoštevajoč tudi ugotovitve v splošnih komentarjih Odbora Združenih narodov za otrokove pravice, kako je v najboljšem interesu otrok treba upoštevati načelo previdnosti (ang. precautionary principle), smo se glede varnosti v rednih in izrednih razmerah zgledovali po potekajočem temeljnem projektu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom (Re)konceptualizacija pravne paradigme glede podnebnih sprememb: Razvoj nove pravne normalnosti za doseganje trajnostnih praks. Ta je za naš projekt ključen, saj si bomo v sodelovanju z akademskimi znanstveniki in znanstvenicami prizadevali za vpeljevanje načel odprte znanosti, vključevanja skupnosti in občanske znanosti v šolski prostor, da tudi s tega vidika pripomoremo k varnosti in duševnemu blagostanju otrok v šolskem in lokalnem okolju.

Zavedajoč se, da uvajanje tako kompleksnih sprememb z enim samim pilotnim projektom na prostovoljski in etični pogon aktivnega državljanstva zahteva toliko več odgovornosti in doslednosti, smo se pri metodologiji odločili za uporabo miselno-metodološke celote strategij dinamične krožnosti od spodaj navzgor/od zgoraj navzdol in obratno. Uporaba tega pristopa v kombinaciji s pripadnostjo vrednotam in predanostjo etičnemu delovanju pri vpeljevanju sprememb na področju vzgoje in izobraževanja je v Sloveniji že znana in preizkušena (Rupnik Vec, T. idr. Vpeljevanje sprememb v šole: priročnik za šolske razvojne time. Zavod RS za šolstvo, 2019).

V poročilu Eurydice 2024 je dinamična krožnost vgrajena v razlago kompetenc na področju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Kompetenca prilagodljivosti, ki je tesno povezana s kompetenco pismenosti za prihodnost, neposredno zadeva sposobnost predvidevanja prihodnosti in ustreznega ukrepanja že pri obvladovanju tveganj, ne čakajoč na posledice nasilja ali podnebnih sprememb, denimo. Med glavnimi sestavinami prilagodljivosti so v izvirniku poročila Eurydice 2024 sposobnosti razumevanja krožnega gospodarstva in koncepta krožnosti v razmišljanjih o življenjskem ciklu, varovanju biotske raznovrstnosti ter načelih trajnostne proizvodnje in porabe.

V zvezi s tem, kar je glede učenja za trajnostni razvoj navedeno v poročilu Eurydice 2024, ima odraščanje v našem projektu, kot rečeno, večrazsežnostno vlogo, tako glede pripadnosti skupnim vrednotam kot v smislu koncepta odrasti (ang. degrowth). V obeh primerih gre za vrlino ali krepost samoobvladovanja, naj si bo pri odvračanju medvrstniškega nasilja s previdnostnimi ravnanji ali pri zmanjševanju čezmerne porabe naravnih virov in onesnaževanja okolja. V tem delu smo se s projektom na OŠ Franca Rozmana Staneta v Ljubljani posebej zavezali k doseganju trajnostnih praks pri zmanjševanju nezmerne porabe in odpadne hrane. Tako nas odraščanje s pripadnostjo skupnim vrednotam kot glavno vodilo in vizija nove normalnosti v našem skupnem projektu vodi vse do tistih razprav akademskih pedagogov, sociologov in filozofov, ki se z vso blagohotnostjo in etiko skrbi za varnost in duševno blagostanje otrok utemeljeno sprašujejo, kakšno šolo v prelomnih časih (Pripadnost vrednotam naše šole, Delo, 23. 1. 2025).

Projekt smo ravno te dni predstavili šolskemu osebju ter predstavnikom sveta staršev in sveta šole na OŠ Franca Rozmana Staneta. Menimo, da je v Odraščanju s pripadnostjo vrednotam šole, demokratične skupnosti in odprte znanosti veliko uporabnega potenciala za nov in učinkovitejši način zagotavljanja varnosti in duševnega blagostanja otrok v šolskem in lokalnem okolju, pri čemer je veliko tega prav v načelih odprte znanosti, vključevanja skupnosti in občanskega raziskovanja.

Z normativno analizo, opravljeno v pripravah projekta, smo ob upoštevanju ustavnega in konvencijskega pristopa v najboljšem interesu za otroka hkrati prišli do spoznanj o horizontalnem neskladju (inkoherentnosti) zakonodaje z odprtimi sistemskimi vprašanji o vsaj enakopravni obravnavi otrok in odraslih v enakih okoliščinah, ko gre za varnost pred psihosocialnimi tveganji nasilja. Glede tega odgovorno trdim, da na horizontalni ravni področnih zakonov obstaja upravičena bojazen pred sistemskim tveganjem diskriminacije otrok (do 18. leta starosti) v primerjavi z odraslimi. O razlogih smo obvestili pristojna ministrstva in urad varuha človekovih pravic. Z našimi komentarji k aktualnemu predlogu sprememb zakona o osnovni šoli (ZOsn-L) smo ponudili tudi možne rešitve.

Kar zadeva sodelovanje z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje in inšpektoratom za šolstvo lahko rečem, da imamo v naši vlogi prostovoljcev in aktivnih državljanov že kar nekaj let dobre izkušnje. Z vsem zaupanjem v javne institucije verjamem, da bodo naše in druge dobronamerne predloge za varnost in duševno blagostanje otrok skrbno proučili in se nanje primerno odzvali. Na splošno pa je zaupanje povezano z razumno previdnostjo ali načelom previdnosti. To načelo je v skupnem projektu z OŠ Franca Rozmana Staneta v Ljubljani Odraščamo s pripadnostjo vrednotam šole, demokratične skupnosti in odprte znanosti med osrednjimi pojmi in motivacijskimi dejavniki pripadnosti ter predanosti etičnemu delu v šolski in lokalni skupnosti.

***

Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.