(GOSTUJOČE PERO) Ko moški obuje ženske čevlje

Podoba moškega v ženskih čevljih je s protipripovedjo ali protinarativom izražena podpora enakovredni vlogi žensk. Postavljena je v okvir letošnje kampanje za zaščito žensk pred nasiljem tako, da poudari enakovredno vlogo žensk pri zagotavljanju trajnega miru in varnosti, pri čemer izhajam iz Agende ženske, mir in varnost oziroma Resolucije Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov 1325 in naslednjih. Kampanja poteka pod okriljem Organizacije združenih narodov vse do svetovnega dneva človekovih pravic, ki ga vsako leto zaznamujemo 10. decembra.

Agendo ženske, mir in varnost sem z izkušnjami aktivnega državljana v civilnodružbenih aktivnostih za enakovredno vlogo žensk predstavil na drugem nacionalnem dogodku občanske znanosti 4. decembra 2024 v Ljubljani. Nekako v istem času je na poti druga knjiga razprav o občanski znanosti v avtorstvu dr. Zdravka Mlinarja, v kateri pripovedovanje zgodb oziroma narativ občanske znanosti povezujem z javno varnostjo, raziskovanjem in inovacijskimi projekti pod okriljem profesionalne znanosti (Mlinar, Z. Družboslovno raziskovanje: med profesionalizacijo in podružbljanjem. Zv. 2, Občanska znanost, SAZU, 2024).

Občanska znanost z vključevanjem skupnosti in aktivnega državljanstva je svojevrsten most med znanostjo, znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnostjo na eni ter družbenim kontekstom na drugi strani, se pravi na prehodu iz teorije v prakso. V zvezi s tem protipripoved tega članka vsebuje tudi sporočilo o enakovredni vlogi žensk v etične infrastrukture odprte znanosti, vključevanja skupnosti in občanskega raziskovanja. Ker so ženske na konfliktnih območjih in kriznih žariščih, zlasti med oboroženimi spopadi in vojno najpogosteje žrtve brutalnega nasilja in zločinov proti človečnosti, menim, da bi morala biti njihova vloga v etični infrastrukturi odprte znanosti deležna posebne pozornosti, če ne celo kvalificirane večine v projektih znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti za potrebe oboroževalne in vojaške industrije.

Kampanja je premišljena dejavnost z določenim ciljem. Protipripoved pa je skozi zgodovino uveljavljen način pripovedovanja zgodb z izkušnjami in perspektivo zatiranih, izključenih oziroma diskriminiranih. Tako se naslovna protipripoved z namišljeno podobo moškega, metaforično obutega v ženske čevlje, poskuša postaviti po robu subverzivnim diskurzom, ki vsiljujejo dominantno pripoved, da so ženske tudi v 21. stoletju le orodje v rokah moških.

Tovrstne pripovedi s patriarhalnim rodovnikom jemljejo ženskam dostojanstvo in temeljno človekovo pravico, da na svoj način, kot v knjigi In a different voice (Z drugačnim glaom) piše Carol Gilligan, enakovredno sodelujejo v družbenem življenju in javnih zadevah. Čeprav je njena »mala knjiga, ki je zanetila veliko revolucijo«, tarča kritik, je z žensko perspektivo dodobra zamajala verodostojnost Kohlbergovih teorij o stopnjah moralnega razvoja otrok, ukrojenih po moškem kalupu. Knjiga In a different voice je lep primer protipripovedi, s katero je Gilliganova izzvala in razkrinkala dominantni narativ, po katerem je moški edino merilo stvarstva.

Protipripovedi imajo svoje mesto v izobraževanju, znanosti, umetnosti, literarni teoriji, filozofiji morale, še posebno v uporabni (aplikativni) etiki. S konceptom odprte znanosti, ki vključuje skupnost in občansko znanost, uporaba protipripovedi odpira nove priložnosti na prehodu iz teorije v prakso, med bazičnimi raziskavami in občanskim (laičnim) raziskovanjem, od znanstvenih dokazov h kakovostnemu upravljanju javnih zadev, podprtem z dokazi.

S temi iztočnicami sem enakovredno vlogo žensk predstavil na omenjenem dogodku občanske znanosti, Odkrivaj, sodeluj, raziskuj: Iz teorije v prakso. Ker je njena uporaba vselej odvisna od izkušenj, ki jih spremljajo čustva in občutki, protipripovedi pripisujejo pomembno vlogo v etiki in teoriji vrednot, pri razvoju empatije, solidarnosti in sočutja, denimo. William J. Bennett v zbirki Moralne vrednote za mlade pripoveduje, da sočutja ne izkazujemo le s solzami, temveč s pomočjo sočloveku. To je eden od najpomembnejših ciljev pri uporabi protipripovedi, da drug z drugim sočustvujemo in si pomagamo, saj smo po naravi čuteča in prijateljska, čuječa in solidarna bitja.

Od novejših znanstvenih del o uporabi protipripovedi v slovenskem prostoru posebej navajam knjigo dr. Ksenije Vidmar Horvat Revizije spola: študije o ženski v postnacionalni družbi. Sistematični analizi posameznih ravni sledi razlaga, kako protipripovedi na »makro« ravni vključujejo večje zgodovinske premike, kot so politične preobrazbe v duhovno-idejnem svetu neke generacije, avtorica za ponazoritev navaja postmoderni obrat v razumevanju resnice.

Na »mikro« ravni protipripovedi naj ne bi imele dovolj moči za po­seganje v družbena razmerja in doseganje želenih ciljev. Toda to je poenostavljena ocena. Vidmar Horvat namreč ugotavlja, da moramo biti pri analizi učinkov protipripovedi pozorni na več sočasnih ravni delovanja moči in upora. Temu v prid govorijo primeri stereotipnih in diskriminatornih praks z večstranskimi, intersekcijskimi vzroki in posledicami, zlorabami in grobimi kršitvami človekovih pravic temnopoltih žensk, žensk na kriznih in vojnih območjih, begunk in migrantk. Zato pri uporabi protipripovedi ni pomembno le to, kako se ta upira dominantni naraciji od zunaj, ampak tudi to, kako deluje od znotraj, na »mikro« ravni.

Protipripovedi so vselej prežete z osebnimi izkušnjami, čustvi in občutki. Do teh se pri drugih ne moremo dokopati nikakor drugače, kot da z empatijo »obujemo njihove čevlje in se v njih sprehodimo«. Kot primer navajam okoliščine in osebne izkušnje, kako in zakaj sem se pred dobrimi desetimi leti vključil v civilnodružbene aktivnosti za enakovredno vlogo žensk. Ker sem patriarhalno vzgojen moški, sem porabil kar nekaj časa, da sem se temu izogibal.

Šele na vztrajno pregovarjanje deklet, ustanoviteljice in prostovoljk Inštituta za razvoj vključujoče družbe sem privolil, da pomagam pri njihovih aktivnostih za preprečevanje nasilne radikalizacije in terorizma, s katerimi so sodelovale tudi v enem od civilnodružbenih omrežij na območju EU. Uradni podatki Europola iz tistega obdobja kažejo, da so samo leta 2014 zaradi terorizma v EU umrli štirje ljudje, evidentiranih je bilo 201 terorističnih napadov v državah članicah, 774 posameznikom je bila zaradi dejanj, povezanih s terorizmom v EU, odvzeta prostost.

In kakšne so izkušnje patriarhalno vzgojenega moškega, ko naj bi »obul ženske čevlje«? V glavi zabliska rdeča luč, kot muleta, rdeče pokrivalo, s katerim toreador v areni draži pobesnelega bika. V resnici pa rdeča barva nima nobenega vpliva, saj je bik sploh ne zaznava, ampak ga provocira gibanje pokrivala. Tako nekako danes vem, da je bilo prvotno zavračanje sodelovanja v prizadevanjih za enakovredno vlogo žensk pri zagotavljanju miru in varnosti rezultat stereotipnih predstav in lastne nezmožnosti, da kot moški dojamem, kaj to v praksi sploh pomeni z ženske perspektive – in a different voice.

Vse, kar zdaj vem o tem, dolgujem življenjskim zgodbam izjemnih žensk. O teh celo na območjih z najhujšimi konflikti, oboroženimi spopadi in vojno dnevno pripovedujejo dejanja pogumnih žensk v obrambnih in varnostnih silah, v politiki in diplomaciji, v zdravstvu in šolstvu ter na številnih drugih področjih, kjer si z ramo ob rami z moškimi enakovredno prizadevajo za mir in varnost.

Sodelovanje v aktivnostih, s katerimi so me ženske za mir in varnost prepričale, da se kot prostovoljec vključim v civilnodružbeno omrežje proti nasilni radikalizaciji in terorizmu, mi je omogočilo, da sem se poučil tudi o tem, kaj je in kakšno vlogo v tem kontekstu ima protipripoved (ang. counter-narrative). Različni viri podobno ugotavljajo, da gre za strateški pristop k obvladovanju subverzivnih diskurzov in sabotaž resnice.

Uporaba protipripovedi v tej vlogi deluje tako, da razkrinka in dekonstruira tiste pripovedi ali narative, s katerimi hujskači novačijo in podžigajo ljudi k nasilni radikalizaciji in ekstremističnim napadom na demokracijo in institucije pravne države ter na legitimne predstavnike zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti. Vzponu nacizma in fašizma pred drugo vojno je tako več kot huliganstvo in ulični ekstremizem botrovalo subverzivno delovanje proti demokratični kulturi in institucijam s propagando nacionalsocialistične ideologije vse do popolnega zloma političnega sistema in pravnega reda Weimarske republike.

Empirične raziskave so potrdile, da je protipripoved z vključevanjem protistereotipnih zgledov, strategij prepričevanja in drugih dejavnikov proti skrajnim ideologijam in sabotažam resnice dejansko lahko učinkovito sredstvo za razkrivanje in dekonstrukcijo ekstremističnih naracij, nasilne radikalizacije in terorizma. Primerjalne izkušnje kažejo, da lahko uporaba protipripovedi podobno učinkuje proti spletnemu nasilju, pri razkrivanju in dekonstrukciji subverzivnih diskurzov in sabotaž resnice, pri katerih so vse pogostejše zlorabe algoritmov in novih tehnologij. Mala protipripoved bliskovitemu razvoju umetne inteligence, ki navdaja z upanjem, da bo prej ali slej zanetila veliko družbeno in humanistično, ne samo tehnološke in industrijske preobrazbe v svetovno družbo trajnega miru, varnosti in kakovostnega življenja za vse.

Ko moški obuje ženske čevlje, prej pride do bistva, zakaj je ženska perspektiva tako nujna in nenadomestljiva pri zagotavljanju trajnega miru in varnosti. Dejstvo je, da so ženske v kriznih razmerah in na konfliktnih območjih, med oboroženimi spopadi in vojnami najpogosteje nemočne žrtve brutalnega nasilja in zločinov proti človečnosti. Zato bi veljalo zagotoviti ženskam ne samo enakovredno, ampak sorazmerno večjo vlogo pri nadzoru nad oboroževanjem in uporabo oborožene sile. Svetovni dan človekovih pravic je priložnost za razmislek, da se enakovredna vloga žensk v znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, vključno z novimi tehnologijami in umetno inteligenco opredeli s posebno resolucijo Varnostnega sveta OZN v Agendi ženske, mir in varnost.

***

Mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.