Lokalni interesi se ne ozirajo na interese skupnosti

Ob odločitvi vlade, da bo nova gorenjska bolnišnica v Kranju, in negodovanju županov iz zgornjega dela Gorenjske je treba neobremenjeno in z najpomembnejšega zornega kota, torej medicinsko strokovnega, povedati nekaj dejstev!

Za uvod naj omenim ljubljansko listino (19. januar 1996), ki je nastala pod vodstvom gostitelja, tedanjega ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča, v okviru urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Z njo smo pred tridesetimi leti v Evropi dobili pravočasen opomnik in jasna izhodišča za reformne procese zdravstva! Trdim, da smo jih pri nas hote, delno zaradi ideologije, v primeru bolnišnic tudi zaradi interesa in vpliva lokalnih politikov in ne interesa večine bolnikov, preslišali. To je razlog za veliko razdrobljenost bolnišnične dejavnosti v Sloveniji, zaradi česar marsikje ne izpolnjujejo pogoja obsega (števila storitev), ki bi zagotavljal varnost in ustrezno kakovost za bolnike. Mimogrede, tega ne rešuje niti novi zakon o kakovosti!

Pismo poslanki

V ljubljanski listini so navedena strokovna načela, ki naj bi veljala v Evropi, torej vrednote, usmeritev zdravstvene politike, ki naj bi bila sestavni del gospodarske politike.

Pomembni poudarki v listini so: odločitve se lahko sprejemajo le na osnovi podatkov, na vseh ravneh (od bolnišnic do nege) so potrebne strategije za preusmeritev delovnih zmogljivosti, obvladati je treba regionalno mrežo, okrepitev vodenja bolnišnic s pooblastili in odgovornostjo, opredeliti strokovno učinkovitost, zagotoviti sodelovanje med bolnišnicami, med nivoji zdravstva, izboljšati organizacijo, vzpostaviti pregledno financiranje in nadzor nad kakovostjo in varnostjo. Treba je slediti razvoju in spremembam v znanosti.

Prim. Janez Remškar, dr. med. FOTO: Tomi Lombar

Od navedenega smo v Sloveniji realizirali zelo malo! In kaj od tega sploh zanima župane občin, ko se zdaj nekateri zavzemajo, da bi imeli bolnišnico na območju njihove občine? Ob mojih izkušnjah s 24-letnim delom v terciarni ustanovi, delom na ZZZS, vodenju regionalne in terciarne bolnišnice, delom na ministrstvu za zdravstvo, med drugim tudi planiranju urgentnih centrov po Sloveniji, županov ne zanima nič od tega. Zanimajo jih delovna mesta v svoji občini, tudi bolnišnici, in to, da bi svojim občanom, ne pa prebivalstvu na Gorenjskem, zagotovili čim boljši dostop. To naj bi bila njihova državotvornost?

In zdaj razmislek, kaj delamo in kje smo – tudi v povezavi z nujno potrebno gradnjo nove regijske bolnišnice na Gorenjskem.

Glede na število prebivalcev, razvoj medicine, zahtevnost pacientov, cene opreme in razvoj infrastrukture ter v nujnih primerih urejen helikopterski prevoz v posebej za zdravstvo prirejenih helikopterjih, kar imajo v vseh evropskih državah (česar pri nas kljub obljubam nimamo), se stroka povsod, na vseh ravneh, zavzema, da bi imeli prebivalci v povprečju čim krajši čas dostopa do bolnišnice v urgentnih primerih, ko življenje visi na nitki!

Lokacija na Jesenicah, izbrana pred drugo svetovno vojno, je bila namenjena le potrebam Kranjske industrijske družbe! Po vojni se je na Jesenicah – gradnja bolnišnice se je začela med vojno – z gradnjo nadaljevalo. Lokacija je tedaj ustrezala tudi zaradi tega, ker Primorska ni imela svoje bolnišnice. Zdaj lokalizacija SB Jesenice zaradi razporeditve prebivalstva in bolnišnice v Šempetru ni ustrezna. Verjetno ni nič novega, če zapišem, da je velik del prebivalstva (70 odstotkov) zgoščen v spodnjem delu Gorenjske.

Pri načrtovanju nove bolnišnice so poleg časovne dostopnosti, kar sem že poudaril, pomembni parametri še: možnost širitve, preskrba z energijo, vodo, bližina večjega urbanega središča zaradi kadrovskega zaledja, človeških virov, stroški gradnje, varnost!

In zdaj k pomislekom županov glede lokacije. Za radovljiškega je najpomembnejši »strokovni« parameter za odločitev, da je Radovljica v geometrijskem središču Gorenjske. Ob tem imajo, če verjamemo besedam župana, za gradnjo že večino pripravljenega. S strokovnega medicinskega stališča je od geometrije veliko bolj pomemben podatek o razporeditvi prebivalstva in s tem najkrajši povprečni čas dostopa do zdravnika za vse urgentne bolnike iz Gorenjske. Tega kriterija lokacija v Radovljici ne izpolnjuje. Poleg tega se bolnišnica gradi za obdobje 50 let in argument glede trenutne pripravljenosti zemljišč in drugih infrastrukturnih načrtov – ob zagotovitvi Kranja, da bo to narejeno v kratkem – ne sme igrati vloge!

Za jeseniškega župana odločitve vlade prav tako niso strokovne. Njegova strokovna izobrazba je celo povezana z zdravstvom; res je, da tega že dolgo ne dela, a vendar je zanimivo, da ne ve, kaj je v urgentnih primerih najpomembnejše! Ob tem me zanima, od kod mu podatek, da velik del prebivalcev Posočja še vedno uporablja storitve v SB Jesenice. V statističnih podatkih SB Jesenice tega ni mogoče videti. To je veljalo, ko v Šempetru pri Novi Gorici še niso imeli bolnišnice. Res je, da se v SB Jesenice zdravijo pacienti, turisti, ki jih je na Gorenjskem veliko, vendar nove bolnišnice, vsaj upam, ne delamo zaradi turistov.

Župan Bohinja je ocenil, da se bo nova bolnišnica gradila v »predmestju« Ljubljane. Lahko si dovolim oceno, da se ni niti malo poglobil v problematiko izbire lokacije za novo bolnišnico na Gorenjskem.

(GOSTUJOČE PERO) Pismo o kakovosti in varnosti v zdravstvu

Župani zgornjega dela Gorenjske, naj mi oprostijo, niso navajali strokovnih argumentov za gradnjo nove bolnišnice v njihovi občini. Naj jih opomnim, da so v Angliji že pred leti opozorili, da je to, če se župani, ne da bi upoštevali stroko, na vsak način zavzemajo le za svoj predlog lokacije bolnišnice, korupcija. Ob tem sicer ne gre za denar. Zavzemajo pa se izključno za svoje občane in s tem pridobivajo glasove za naslednje lokalne volitve. Dejstvo je, da je mreža bolnišnic odgovornost stroke in države. Res je tudi, da Slovenija na tem področju, kot sem že omenil, ni naredila nič.

Omeniti je treba še pomemben odliv pacientov iz spodnjega dela Gorenjske (Poljanska, Selška dolina, Škofja Loka v UKC Ljubljana, ki je večji kot iz drugih regij), oddaljenost SB Jesenice za urgentne bolnike iz Selške, Poljanske doline in tudi Škofje Loke in Žirov! Pomemben podatek za stroko je, da je 70 odstotkov prebivalstva v spodnjem delu gorenjske regije, in z novo lokacijo v Kranju se bo pomembno skrajšal povprečni čas dostopa bolnikov iz celotne Gorenjske do zdravnika v urgentnih primerih. Ob tem imajo pacienti iz osrednje slovenske regije (Ljubljana z okolico) najslabšo dostopnost do zdravstvenih storitev, ker mora UKC najprej poskrbeti za terciarne paciente. Lokacija bolnišnice v Kranju bo ob dobrem delu in dostopnosti razbremenila tudi ljubljanski UKC, kajti bolniki iz občin severno od Ljubljane (Medvode, Vodice, Komenda, Kamnik) bodo imeli hitrejši dostop do zdravniške oskrbe. Res pa je, da se bo podaljšal čas dostopa bolnikom iz Kranjske Gore, Jesenic, Bleda, morda Bohinja, a to je manjši del prebivalstva.

Ne nazadnje ni mogoče obiti stroškov prevozov z reševalnimi avtomobili, kar ni zanemarljiva postavka. Ti stroški se bodo ob spremenjeni lokaciji in gostoti prebivalstva v spodnjem delu Gorenjske zmanjšali!

Vse to so za odločevalce na državni ravni pomembni strokovni in finančni parametri in govorijo v prid novogradnji na lokaciji Kranja.

(GOSTUJOČE PERO) Polemika o učni uri preobrazbe zdravstvenega sistema

Seveda je razumljivo, da mora na sedanji lokaciji SB Jesenice ostati del urgentne službe in močno okrepljena ambulantna dejavnost za vse štiri osnovne bolnišnične dejavnosti. Ob vsem tem ni zanemarljivo dejstvo, da nam v Sloveniji močno primanjkuje postelj za nego bolnikov, ki sicer ne potrebujejo intenzivne oskrbe v bolnišnici, še vedno pa niso sposobni živeti v domačem okolju.

Del učnega programa mora tudi zaradi socialnih razmer in lažje dostopnosti za lokalno prebivalstvo vsekakor ostati na Jesenicah.

P. S. Brez kakršnega koli dvoma verjamem, da se je vlada odločala tudi zaradi svojih političnih interesov, torej zaradi veliko večjega števila volivcev v spodnjem delu Gorenjske. Ampak v tem primeru politični interes sovpada s strokovnim, kar pa ne velja za omenjene župane!

***

Prim. Janez Remškar, dr. med.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.