Izziv javnega zdravstva pri legalizaciji konoplje

Legalizacija konoplje je lahko predstavljena kot privlačna rešitev »vojne proti konoplji« ali pa kot spodbujanje rabe zahrbtne droge, ki kvari možgane naših mladostnikov – odvisno, s katerim človekom se pogovarjate ali katere informacije berete. Ta disonanca zmede javnost, mlade in njihove starše, bolnike v stiski, ohromi politike ter pri tem vabi dvomljive vire informacij in povzroča neinformirane odločitve, večjo polarizacijo in razdrobljeno nacionalno politiko.

Da bi lahko videli skozi dim, ki ovija skrajno napačno razumljeno rastlino, moramo uporabiti na znanstvenih dokazih temelječe pristope in kritično zgodovinsko perspektivo, da razkrijemo resnico o njeni prohibiciji oziroma legalizaciji, predvsem pa končamo radikalno različno razumevanje.

Bolj sprejemljiva kot kajenje tobaka

Konoplja je bila najprej prepovedana v ZDA na začetku 20. stoletja iz političnih, gospodarskih in homofobnih razlogov v kombinaciji s slabšalnim prikazovanjem v medijih. Vendar nikoli ni bilo dokazano, da je vzrok za norost, kriminal, nasilje in smrti, kar so ji očitali. Danes se ji pripisujejo predvsem slabljenje kratkoročnega spomina in presoje ter izkrivljanje zaznavanja, posledično poslabšanje uspešnosti v šoli ali na delovnem mestu in tveganja pri vožnji.

Imamo nekatere dokaze, da lahko negativno vpliva na možgane mladostnikov, ki še vedno dozorevajo. Toda dokler ne bomo imeli tudi raziskav, ki bodo spremljale mladostnike do odraslosti in združevale proučevanje kognitivnosti s slikanjem možganov, ne bomo z gotovostjo vedeli, koliko uporaba konoplje v mladosti trajnostno vpliva na možgane in psihično zdravje. Najbolj tvegana je redna (vsakodnevna ali skoraj vsakodnevna) uporaba konoplje z veliko vsebnostjo THC v daljšem obdobju (več mesecev ali let).

Ali ima uporaba konoplje pri odraslih in tudi mladostnikih terapevtske koristi, ki prevladajo nad zdravstvenimi tveganji, je delno odprto vprašanje, ki ga znanost rešuje. Vendar mnoge države že dolgo dovoljujejo zdravila in tudi druge izdelke, ki temeljijo na kanabinoidnih kemikalijah, pridobljenih iz konoplje, za nekatere bolezni, ki jih ne znamo drugače zdraviti. Prodaja konoplje za »rekreativno« rabo odraslih je bila od leta 2012 legalizirana v 23 zveznih državah ZDA, leta 2013 v Urugvaju, leta 2018 v Kanadi in pozneje v nekaterih drugih državah.

Spremembe zakonodaje kažejo, da postaja tudi konoplja za odrasle družbeno vse bolj sprejeta, ne odobrava pa se pri otrocih in mladostnikih. Njena uporaba v mnogih državah postaja bolj sprejemljiva kot kajenje tobaka. Zato je še posebej pomembno, da javnost razume razloge za njeno prepoved, da zna ločiti dejstva od mitov in razume tako možna tveganja za zdravje kot njene terapevtske koristi.

Vpliv legalizacije na rabo drog med mladimi

Dokazov, da bi legalizacija konoplje za odrasle v Sloveniji spodbudila njeno rabo med mladimi, kot radi poudarjajo nasprotniki konoplje pri nas, je malo. Ena od raziskav, ki so jo v razpravah o vplivu njene legalizacije na mlade pogosteje citirali, je bila ameriška raziskava iz leta 2015 (Y. Shi s sodelavci), ki je proučevala vedenje šoloobveznih otrok glede na podatke raziskave Z zdravjem povezana vedenja (HBSC). Mnogi zagovorniki politike prohibicije ugotovitve te raziskave uporabljajo za to, da bi zavrnili pozive javnosti k legalizaciji konoplje, več vplivnih raziskovalcev pa je v njej našlo dokaz povezanosti med spremenjeno zakonodajo ter razširjenostjo rabe konoplje med mladimi.

Vendar so skeptiki znova proučili povezanost vrste politike (prohibicija, depenalizacija, dekriminalizacija, legalizacija) in uporabe konoplje med mladimi. Poznejša raziskava (A. Stevens, 2019) je znova preverila veljavnost in zanesljivost sklepov raziskave iz leta 2015 ter ni pokazala povezave med liberalizacijo politike do konoplje in povečano verjetnostjo rabe pri mladih. Poglobljena analiza večletnih podatkov iz ZDA in Evrope je razkrila, da liberalizacija ne poveča porabe konoplje med mladimi oziroma da je kaznovanje neučinkovit ukrep njenega zmanjševanja.

Tudi druge novejše raziskave so problematizirale izsledke, da imajo države s popolno prepovedjo najnižjo stopnjo rabe konoplje. Raziskava o vplivu njene legalizacije na mlade Američane (M. Anderson s sodelavci, 2019), v kateri so povzeli ugotovitve na podlagi daljšega obdobja opazovanja pred legalizacijo konoplje in po njej, ugotavlja, da je bila legalizacija povezana celo z osemodstotnim zmanjšanjem verjetnosti uporabe konoplje med srednješolci. Nasprotno so italijanski raziskovalci leta 2021 ugotovili, da učinkovitost reform nacionalnih politik nadzora nad konopljo še vedno ni dovolj jasna. Dokazali so, da naj bi nekatere oblike omejevanja zmanjševale splošno razširjenost uporabe, liberalnejše reforme pa so bile povezane s povečanjem deleža šolarjev, ki so jo začeli uporabljati.

Niso pa našli dokazov, da bi sprememba politike vplivala na delež pogostejših uporabnikov konoplje, ki bodo zaradi nje bolj verjetno razvili zdravstvene posledice. Spremljanje legalizacije konoplje za odrasle v Kanadi od leta 2018 je pokazalo porast uporabe v skupini mladih odraslih, ne pa tudi med mladostniki. Najnovejša nacionalna raziskava med srednješolci, ki so jo februarja izvedli centri za nadzor in preprečevanje bolezni v ZDA, je pokazala, da je bila uporaba konoplje med šolarji v zadnjem mesecu leta 2021 na najnižji ravni od leta 1991.

Obstajajo seveda mnoge omejitve pri oceni vpliva legalizacije konoplje na javno zdravstvo: od ne dovolj reprezentativnih vzorcev in nizke stopnje odzivnosti do nejasno definiranega pojma legalizacije, ki ima nešteto oblik, od strogega nadzora do odprtih trgov.

Prepoved povečuje tveganja

Prepoved konoplje povečuje različna tveganja, ker sili uporabnike, da jo kupujejo na črnem trgu, kjer je tudi mladim enostavno dostopna. Zato je eden ključnih ciljev njene legalizacije odprava dragih, a neučinkovitih ukrepov ter škodljivih učinkov aretacij, obsodb in stigmatizacije.

Kljub številnim poskusom spremembe zakonodaje in uvedbe regulacije pridelovanja, proizvodnje in uporabe konoplje pri nas so jih vse vlade zavrnile pod pretvezo ščitenja otrok. Določene možnosti nam zdaj ponuja upoštevanje izkušenj drugih držav, tudi nam bližje Nemčije, na podlagi katerih bi lahko omejili škodo sedanje prohibicije in tudi tveganja morebitne legalizacije. Vsekakor bi bilo vsa tveganja, povezana s konopljo, najbolje odpraviti z ničelno toleranco, a kaj, ko to ni realno in nikjer na svetu izvedljivo.

V času prohibicije, ki omogoča velike zaslužke organiziranemu kriminalu, so se mnogi proizvajalci usmerili v vzgojo konoplje z zelo visoko vsebnostjo THC, imenovano tudi skunk, in malo ali skoraj nič CBD, o katerem vemo, da lahko prepreči negativne učinke THC. Moč konoplje je povsod, tudi pri nas, vztrajno naraščala, pri čemer je prešla s približno dveh odstotkov THC v letih pred prvimi spremembami zakonodaje na 20 odstotkov in več danes. Močnejša vsebnost THC v izdelkih iz konoplje je bistvenega pomena, saj je ta kanabinoid najverjetneje glavna sestavina, odgovorna za psihološke, kognitivne in zdravstvene škodljive učinke konoplje.

Ranljivi mladi uporabniki si z uporabo takšne konoplje potrojijo tveganje za psihozo in druge posledice v primerjavi z neuporabniki. Črni trg ponuja tudi nevarne sintetične kanabinoide, ki jih razpršijo po posušenem, zdrobljenem rastlinskem materialu za kajenje ali jih prodajajo kot tekočine za uparjanje in vdihovanje v e-cigaretah in drugih napravah. Ti neregulirani izdelki se prodajajo kot zeliščna ali tekoča kadila ter prinašajo velike zaslužke. Njihovi uporabniki lahko po prevelikih odmerkih končajo na urgenci.

S stališča ščitenja mladostnikov pred uporabo konoplje je morda ključno, da ti v urejenem regulativnem okolju dokazano težje pridejo do nje. Možnost natančnega nadzora, kdo vstopi in kupi konopljo v lekarni oziroma posebni prodajalni, preprečuje mladostnikom dostop do nje. Na črnem trgu pa je dostopna vsem – tudi mladostnikom. Prednosti zakonitega in reguliranega trga pred nezakonitim se kažejo tudi v državnem nadzoru nad kakovostjo in vsebnostjo THC v izdelkih iz konoplje ter seveda v pobranih davkih, ki jih država lahko usmeri v izobraževanje, zdravljenje in raziskovanje.

Smernice za uporabo konoplje z manjšim tveganjem

Tudi v Sloveniji previdno razmišljamo o morebitni pripravi nove regulacije za pridelavo (vključno s samopreskrbo), proizvodnjo, trženje in prodajo konoplje za odrasle, saj je pri nas njena uporaba med mladimi pogosta. Med vsemi mladostniki mednarodne raziskave (Espad 2019) so slovenski tudi v najnižjem odstotku menili, da je redna uporaba konoplje zelo tvegana.

To nakazuje, da mnogo uporabnikov nima zanesljivih informacij o vsebnosti kanabinoidov in o zdravstvenih tveganjih izdelkov, ki jih uporabljajo. Poleg tega so vsi uporabniki, ki konopljo kupujejo na črnem trgu, lahko izpostavljeni kriminalizaciji, stigmatizaciji in kaznovanju. Zato veljavna prohibicija v resnici ne ščiti zdravja in dobrega počutja mladih in odraslih, ampak jih izpostavlja še dodatnim tveganjem in škodi.

Če bi zgornje ugotovitve presojali zgolj na podlagi priporočil, ki jih je objavil slovenski NIJZ, se zdi, da državi preostanejo le še dokumentiranje posledic teh dogodkov, vzdrževanje zakonskega statusa quo in neodobravanje rabe konoplje. Priporočila NIJZ z naslovom Konoplja in mladostniki in podnaslovljena s Strokovne podlage in usmeritve v podporo odločanja ne prinašajo nič novega. Še naprej ignorirajo druge razpoložljive informacije, ki kažejo, da je legalizacija konoplje obvladljivejša in znatno bolj ekonomična kot njena prepoved.

Tako imenovana NIJZ-jevska stroka skupaj z uradniki MZ, ki so financirali pripravo priporočil, tišči glavo v pesek. Mladostniško eksperimentiranje s konopljo se je vedno dojemalo kot nekaj pričakovanega, če ne že normalnega, za pomemben del mladostnikov. Ukrepi za zmanjševanje škode pri njih lahko ublažijo možna tveganja in resnost škodljivih posledic, ne da bi privedli do zvišanja splošne ravni uporabe konoplje med mladostniki. Vendar na NIJZ tudi takšne usmeritve ignorirajo. Ne glede na odločitve o legalizaciji konoplje za odrasle pri nas potrebujemo, posebej mladi, na dokazih temelječe smernice za njeno uporabo z manjšim tveganjem, ki so lahko dragoceno ciljno usmerjeno preventivno sredstvo za izboljšanje javnega zdravstva.

Najprej za zdravstvene namene

Doslej sta legalizacija konoplje in regulirana prodaja za odrasle v ZDA in Kanadi na splošno ustvarjali ovire, ki so omejevale dostop mladih do konoplje in omogočile razvoj znanosti o njenih koristih. Legalizacija in regulacija sta pozitivno vplivali na povečanje davčnih prihodkov teh držav. Več milijard evrov vredna legalna industrija konoplje postaja gospodarska in politična sila tudi na nastajajočih evropskih trgih konoplje in se poskuša uveljaviti tudi v Sloveniji.

To, da legalizacija konoplje za odrasle ni privedla do povečanja deleža mladih, ki z njo eksperimentirajo, še ne pomeni, da jo mora Slovenija na vrat na nos legalizirati. Dolgoročni vplivi njene pričakovane komercializacije, v različnih političnih okoljih z različnimi vrednotami, še vedno niso dovolj znani. Vlada naj najprej uredi regulacijo in dostopnost rastline konoplje za medicinske oziroma zdravstvene namene, kjer zaostajamo za večino evropskih držav.

***

Dušan Nolimal, zdravnik, raziskovalec in specialist javnega zdravja. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.