Za večje raziskovanje in uporabo konoplje v medicini

V času, ko se večina držav spopada s pandemijo covida-19 in sprašuje, kakšne bi utegnile biti njene posledice za našo družbo, je Komisija Združenih narodov (ZN) za narkotike (CND) ocenila, da je čas tudi za spremembe nadzora nad konopljo (Cannabis sativa L.). Komisija je 2. decembra 2020 sprejela zgodovinsko in za bolnike težko pričakovano odločitev, ki konopljo umika s seznama domnevno najnevarnejših drog na svetu. Odločitev odpira vrata večjemu raziskovanju in uporabi konoplje v medicini, vendar med bolniki priljubljena zdravilna rastlina še naprej ostaja pod mednarodnim nadzorom. Novico je svetovno gibanje za medicinsko konopljo proslavilo kot simbolično zmago, čeprav nova razvrstitev konoplje ne bo imela takojšnjih posledic na nacionalne zakonodaje, saj so zadevni ukrepi v pristojnosti posameznih vlad.

Že pred to pomembno odločitvijo so nekatere države same začele ustrezneje regulirati konopljo. To so storile številne ameriške ter nekatere evropske in druge države, ki so konopljo legalizirale v medicinske namene. Kar nekaj držav je tudi presodilo, da konoplja ne pomeni večje grožnje za javno zdravje – vsekakor precej manjše kot alkohol in tobak, ter legaliziralo tudi konopljo za odrasle. Odločitev ZN je spodbuda, da države, ki tega še niso storile, zdaj poskrbijo tudi za ustreznejšo regulacijo konoplje.

Leta 1961 so države sklenile mednarodno pogodbo Enotna konvencija o mamilih z mednarodno klasifikacijo drog. Sistem za klasifikacijo drog naj bi droge razvrščal glede na potencialno škodo in koristi, vendar sistem v primeru konoplje ni bil znanstveno podprt, ampak je temeljil na političnih odločitvah. Po takšnem nadzoru so se zgledovale nacionalne vlade in v številnih državah povzročile zdravstvene, socialne in ekonomske probleme, tako za bolnike kot splošno populacijo. Čeprav so se vrata zahodnega sveta uporabi konoplje v medicini na široko odprla sredi 19. stoletja, jo je medicina, zaradi takrat še neraziskane variabilnosti rastlinskega materiala, začela zavračati. Negativna politično-medijska kampanja z dezinformacijami in teorijami zarote je pripomogla k njeni mednarodni prepovedi, kar je več desetletij zaviralo možnost raziskovanja in razvoja kanabinoidnih zdravil. Vendar je znanost v zadnjih desetletjih odkrila in pojasnila delovanje številnih sestavin konoplje, predvsem kanabinoidov in terpenov, kar je prineslo tudi nova spoznanja o delovanju naših možganov oziroma celotnega telesa. Šestdeset let po sklenitvi Enotne konvencije o mamilih in petdeset let po tem, ko je predsednik Richard Nixon sprožil svetovno vojno ameriške vlade proti »mamilom«, so nujno potrebne temeljne reforme zastarele politike. Pristranska razvrstitev konoplje v sistemu ZN je desetletja predstavljala eno večjih zgodovinskih anomalij, ki jo ZN zdaj delno odpravljajo.
 

Znanost in etika proti prohibiciji

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je opravila kritični pregled učinkov in vplivov konoplje, ki je pokazal, da konoplja in kanabinoidi ne predstavljajo zelo hude nevarnosti za zdravje, ampak imajo pomemben potencial za uporabo v medicini. Upoštevala je izjemen potencial kanabinoidov v medicini in razkritje endokanabinoidnega sistema, ki je del človeške anatomije in vpliva na regulacijo številnih fizioloških procesov. Endokanabinoidi nastajajo v zdravem telesu samo takrat, ko jih potrebujemo, na primer ob stresu, poškodbi, okužbi, bolezni. Kadar teh motenj sami ne moremo obvladovati, so nam na voljo zdravila, med katera nedvomno sodijo tudi konopljini kanabinoidi. Seveda je tudi farmacevtska industrija prepoznala potenciale kanabinoidov in že razvila štiri zdravila (nabinol, dronabinol, sativex, epidiolex). Čeprav so dosegljiva na recept, številni bolniki prisegajo na »full spectrum« izdelke, ki imajo v klinični uporabi boljše učinke in manj stranskih pojavov, zaradi sinergističnega delovanja več sto snovi v konoplji. Znano je, da poleg dveh glavnih kanabinoidov, predvsem v cvetu konoplje, psihoaktivnega THC in netoksičnega CBD, obstajajo tudi drugi, potencialno zelo učinkoviti kanabinoidi, na primer kanabikromen (CBC), kanabidiverin (CBDV), kanabigerol (CBG), ki so se že izkazali v predkliničnih študijah na živalskih modelih, predvsem za zdravljenje epilepsije ter drugih nevroloških bolezni in stanj: od protibolečinskega delovanja, lajšanja simptomov pri možganski kapi do lajšanja takih motenj, kot sta kaheksij in anoreksija, ter tudi zmanjšanja obsega rakavih tvorb in tesnobe.

Vendar ima uradna medicina veliko pomislekov glede dokazov o učinkovitosti in varnosti same rastline. Vztraja pri tem, da so dvojno slepe randomizirane klinične raziskave nujne za dokaz njene učinkovitosti. Pozablja, da so konopljo uspešno uporabljali v tradicionalni medicini. Za bolnike z določenimi epileptičnimi sindromi in bolnike, ki imajo hude bolečine zaradi spastičnosti pri multipli sklerozi že imamo raziskave najvišjega razreda dokazov tako o učinkovitosti kot tudi o tolerabilnosti. Vendar zakonodaja o drogah, drugi predpisi in politična merila ovirajo raziskave, ki bi lahko dokazale uspešnost tudi za druga bolezenska stanja.Gre za situacijo »kavelj-22«, ki jo je skoraj nemogoče rešiti zaradi nasprotujočih si stališč, pravil in omejitev. Vsekakor so utemeljena prizadevanja, da postanejo konoplja in naravni kanabinoidi del standardiziranih zdravil, in vsekakor je res, da čim prej potrebujemo odobritev kakovostnih študij, ki bi konopljo spet vrnile na mesto, ki si jo zasluži.

Glede na bogate pretekle izkušnje in tradicijo pa ni prav, da medtem številni bolniki, tudi najmlajši, trpijo. Kajti dileme glede smiselnosti ponovnega dokazovanje medicinske koristnosti konoplje, ki je bila v uporabi že tisočletja pred prohibicijo, so vse bolj utemeljene. Dejstvo je, da si veliko slovenskih bolnikov želi komplementarnega zdravljenja s standardiziranimi ekstrakti cveta konoplje ter fitokanabinoidi v obliki cvetnih in plodnih vršičkov konoplje. Tega niti po štirih letih, odkar smo v Sloveniji »legalizirali medicinsko konopljo«, državi še ni uspelo urediti. Odbor za zdravstvo je že oktobra 2016 ministrstvu za zdravje naložil, da pripravi ustrezne pravne podlage, ki bi omogočile zdravljenje z medicinsko konopljo kot tudi pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene v Sloveniji. Nalogo so uradniki na MZ skupaj z drugimi pobudami za ureditev razmer spet pozabili v predalu. Obstaja tudi druga možna pot do sprememb, ki je na sodišču, kot v primeru nekaterih bolnikov v drugih državah, ki so po večletnih pravnih bitkah dobili dovoljenje za gojenje medicinske konoplje na svojem domu. Primeri so vlade prisilili, da so uvedle smotrnejšo regulacijo medicinske konoplje v svojih državah. Tudi v Sloveniji je vse več sodne prakse, ki ščiti bolnike, kar pa žal še ni privedlo do želenih sprememb.

Konoplja kljub odobritvi ZN za večjo uporabo v medicini v Sloveniji še vedno ostaja ožigosana kot nevarna droga, ki se ji uradna medicina lahkotno izogiba, razen pri razpravljanju o njeni škodljivosti. Tudi večina koalicijskih in opozicijskih strank že dolgo obljublja ureditev razmer. Vendar bodo bolniki, glede na pregovorno politično kupčkanje, do medicinske konoplje prišli šele takrat, ko bo medicinska konoplja že dostopna v večini drugih držav EU. Epidemija covida-19 je ureditev razmer tako ali tako preložila za nedoločen čas, zato imajo odgovorni čas za temeljni razmislek tudi o medicinskih potrebah po konoplji.

***
Prim. Dušan Nolimal, dr. med. raziskovalec, spec. javnega zdravja

Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.