E–Slovenija, e-moja dežela

Z novo zakonodajo na področju gradnje (gradbeni zakon) in urejanja prostora (zakon o urejanju prostora) in pripadajočimi podzakonskimi akti smo projektanti prešli v obdobje poenostavitve priprave gradbene dokumentacije. Projektanti smo kratko obdobje po sprejetju nove zakonodaje tudi tako delovali, da smo vse vloge, predpisane obrazce in dokumentacijo posredovali v elektronski obliki vsem pripadajočim uradom. Na predstavitvah zakonodaje ministrstva za okolje in prostor je bila jasno izražena ideja, da želijo stopiti v elektronski svet obdelave dokumentov in ukiniti podvajanje podatkov.

Po kratkih medenih mesecih je velika večina teh uradov prešla nazaj na papirno vlaganje vlog in dokumentacije. Med vsemi je kot redka izjema ostal zgolj Telekom Slovenije s portalom za vlaganje e-vlog. Tudi tam je še nekaj stresnih trenutkov ob vnosu podatkov v obrazce, vendar se skoznje v dobrih 15 minutah prebiješ. Portal za oddajo z vidika prijaznosti do uporabnika sicer ni ravno vrhunski, a vendarle je najmanj dober približek ideje o e-projektiranju. Tudi to je vmesna tehnična rešitev, ki je delno prilagojena e-dobi.

To je redka izjema med številnimi uradi, s katerimi moramo ob načrtovanju arhitekti komunicirati. Drugi so (bili) dokaj nerodni in so retrogradno uvedli obvezno papirno oddajo vlog, na primer Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, posamezne občinske uprave, Javno podjetje Voka Snaga ... Papirna različica projekta za pogoje, za mnenja in druge urade zahteva več priprave dokumentacije (izpolnjevanje njihovih lastnih vlog, tiskanje, vezavo izvodov, pošiljanje po pošti). Samo za eno vlogo za pridobitev mnenj porabimo 17 listov in še najmanj 20 listov za dokumentacijo. Ob zadnjem projektu za dokumentacijo za stanovanjsko hišo smo v biroju porabili cel paket papirja. Podatek o količini papirja za dokumentacijo je banalnost in ne bistveno dejstvo. Glede na zadnje podatke trgovcev je papir postal bistveni del samopreskrbnega družinskega paketa jestvin. Tu je še čas za tiskanje, izpolnjevanje poštnih obrazcev in povratnic, pisemske ovojnice, čakanje v vrsti na pošti (z masko in v razdalji), čas referentke na pošti, vožnja na pošto in nazaj, poraba energije za tiskalnik in podobno. Drobec k drobcu, na koncu je to proces, ki odžira kakovosten delovni čas. Smo arhitekti mar res poklicani za to?

Nato sledi še odzivni čas na drugi strani ter njihova zasedenost in preobremenjenost z branjem vlog ter prepisovanjem naših besedil v njihove odločbe. Zadeva me spominja na znameniti skeč s prodajalcem papige iz britanske humoristične serije Monty Python v kombinaciji s Kafkovo zgodbo Proces. Bizarnost v realnem času, jaz pa se sprašujem, le kdo gleda vse te resničnostne šove. Morda bi uvedli še ta šov: Naj upravni delavec.

Trenutni vladni ukrepi omogočajo razmislek o sedanji in prihodnji (predvsem!) družbeni ureditvi, delovanju države in gospodarstva. Prikrit stres, ki ga vsi ti ukrepi povzročajo, lahko izrabimo za korak naprej in stopimo iz lastnega kroga udobja ter naredimo nekaj, kar že znamo in česar si do zdaj nismo upali. To me spominja na prve otroške korake, malce majavo stopicanje, in kot bi mignil, že tekajo naokoli. Osnovne šole in srednje šole so bile prisiljene skočiti čez rob in vstopiti v digitalno dobo dobesedno čez noč. Že letijo!

A naj se vrnem k temi. Ne gre za drobnjakarstvo, kot sta preštevanje listov papirja in časa. Bistveno je, da bi v praksi uvedli načelno dogovorjeno medsebojno zaupanje v projektantovo odgovornost do družbe in prostora ter hkrati začeli spletno tehnologijo uporabljati polnokrvno.

Ob uvedbi vladnih ukrepov so prav vsi omenjeni uradi prešli v digitalni svet, a na zelo neroden način. Številni župani so še do nedavnega poniglavo vztrajali pri papirnati upravi, verjetno jim je tak način delovanja ustrezal zaradi njihovega lastnega interesa. Trpele pa so vse zaledne službe in zaposleni v upravi. Niso krivi uradniki, da so bili primorani prepisovati naše vloge v občinske formularje, prst je usmerjen v njihova vodstva z retrogradnim razmišljanjem. Težava preklopa na uradih je predvsem v tehniki (certifikatu) oddaljenega dostopa do administrativnih podatkov ter drugih vsebin. Tu smo na tankem ledu uredbe o varstvu osebnih podatkov in poznavanju ustreznih protokolov rokovanja: kdo vzdržuje, kdo bere podatke, katere podatke uporablja in kaj z njimi lahko naredi. Torej smo tam, kot je naša družba, lovimo mejo med zaupanjem, posameznikovo odgovornostjo, pravicami in našimi dolžnostmi do družbe ter državne uprave.



Velika večina uradov je na svojih spletnih straneh objavila poziv, naj vsi pošiljamo vloge le po e-pošti. To je znak, da na tem mestu manjka strategija delovanja in da so bila vodstva do zdaj v coni lastnega ugodja. Znano načelo: govorimo zato, da govorimo, in pišemo, da pišemo.

Še pred kratkim je veljal le papir z žigom in lastnoročnim podpisom s povratnico. Danes že velja moj e-naslov, moj certifikat Sigenca na dokumentu in moja zapisana beseda, da sem upošteval vse danosti lokacije, predpise države, spoštoval interese stranke ter tiho (tam notri v sebi) spoštoval etični kodeks v stroki.

Simbol inovacije je slovenski kozolec; ta inovacija je omogočala sušenje trav tudi v deževnem obdobju. Kozolec je prepoznan kot nosilec narodne identitete. Po tej analogiji imamo v Sloveniji edinstveno možnost! Da bi z lastno pametjo postavili delujočo digitalno e-upravo, e-poslovanje in e-projektiranje.

Nedvomno je napočil čas, da združimo znanje in da vsi ti uradi postavijo enovita e-vložišča. Ne gre za odkrivanje novih oblik aplikacij, temveč za njihovo boljše organiziranje. Tako bi programerske hiše dobile nova naročila za delo na domu. Morda imajo že izdelano univerzalno strukturo, ki bi lahko bila preslikana med posameznimi službami. Te tehnične zadeve bodo programerji in IKT-službe že uredili. Ministrstvo za okolje in prostor je to želelo uveljaviti šele po letu 2021.

Zapisana pobuda je zapisana z mislijo za čas po vladnih ukrepih, ko bo gospodarstvo potrebovalo nov zagon. Gradbeništvo je pomembna gospodarska panoga in projektanti lahko zaznamo krize nekaj mesecev pred tem, ko se te odrazijo na trgu. Če bomo imeli projekte v tem obdobju pripravljene, bo gradbeni sektor v prihodnjih mesecih lahko deloval naprej, v nasprotnem primeru pa bodo zamude pri izdajah dovoljenj vplivale na zamike pri realizaciji projektov.

Menim, da je pravi čas, da uvedemo tudi e-žig Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in kot stroka stopimo naprej. Ta čas našega zmanjšanega fizičnega javnega družbenega delovanja in povečanega dela od doma lahko izkoristimo, da postanemo bolj organizirani in se povežemo v stroki.

Pa ne pozabimo na najboljšo e- besedo v teh časih: e-mpatija.

-----
Dr. Domen Zupančič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, lastnik projektivnega biroja GANK

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.