Ženska

Pa naj bo tokrat – na mednarodni dan žensk oziroma dan žena – tudi beseda tedna posvečena ženskam. Samostalnik žénska v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku označuje »(navadno doraslo) osebo ženskega spola, tudi kot nosilko značilnih telesnih in duševnih lastnosti«, v narečjih in pogovornem jeziku ima lahko tudi pomen »žena« ali »dekle«. Ta posamostaljeni pridevnik je bil s pripono ‑ski že v praslovanščini izpeljan iz samostalnika žêna, ki ima danes predvsem pomen »poročena ženska v odnosu do svojega moža« ali »dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša, tudi kot nosilka kakega poklica«. Koren žen- je indoevropskega izvora, istega kot v grški besedi gynḗ, ki jo v slovenščini poznamo v prevzeti zloženki ginekologija, ali v angleškem poimenovanju za kraljico – queen.

Beseda žénska ima veliko sinonimov – od slabšalnih izpeljank ženšče, ženščina, ženščura itd. ali slabšalne babe in njenih izpeljank do ekspresivne ženskice, dame ali celo Evine hčere. Tudi žena, ki pri hiši podpira tri vogale, je lahko baba ali babnica, tudi (ta) stara, če je bolj spoštovana, je gospa ali morda soproga, če je ljubljena, je ženka, ženkica, ženička, lahko tudi zakonska partnerica ali življenjska tovarišica.

Ženska je v primernih družbeno-kulturnih okoliščinah lahko vse: lahko je roditeljica ali pa tudi ne, lahko je žena moškemu, ženski ali nikomur, lahko je, kot kaže etimološki razvoj izvornega korena, tudi kraljica; lahko je učiteljica, raziskovalka, akademikinja; je prijateljica, sodelavka, pomočnica ali direktorica; lahko je prostovoljka ali borka za pravičnejši svet, lahko je feministka; lahko je umetnica, znanstvenica, gospodinja; lahko je komu fatalna ženska (tudi v pozitivnem smislu). In ima pravico do izbire … ali pa si jo šele mora izboriti.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Jožica Škofic.