Ustrahovati

Glagol ustrahovati je tvorjen iz samostalnika strah, zato je razumljivo, da sta povezana tudi pomensko. Označuje dejanje povzročanja strahu, pogosto z namenom nadzora ali prisile.

Gre za besedo z negativno konotacijo, ki se v rabi navezuje na nasilje, grožnje ali manipulacijo. Skupaj z izpeljanko ustrahovanje jo pogosto srečamo v kontekstu družbenih pojavov, kot so nasilje v družini, trpinčenje na delovnem mestu (mobing) in vrstniško nasilje (bullying).

Besedotvorno je glagol mogoče razložiti kot modifikacijsko izpeljanko (večkrat ustrašiti) ali kot tvorjenko iz predložne zveze (dajati (koga) v strah). (Žal) ta glagol v slovenščini ni nov; najti ga je mogoče že v Hipolitovem slovensko-nemško-latinskem slovarju iz 18. stoletja (vſtrahovati). V sodobnem jeziku ima naslednje sopomenke: zastrahovati, strahovati (raba kaže zmanjšano pogostnost v sodobnih besedilih), strašiti, zastraševati, terorizirati (ekspresivno), tiranizirati (ekspresivno) itd.

Glagol ustrahovati ima zanimivo vezljivost, saj ob sebi potrebuje obvezno sestavino, torej nekoga, ki ga kdo ustrahuje. Ne moremo torej reči le Donald ustrahuje, temveč potrebujemo udeleženca v tožilniku, na primer Donald ustrahuje svet, neobvezno pa lahko uvedemo tudi določilo v orodniku, na primer Donald ustrahuje svet s carinami.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Urška Vranjek Ošlak.