Inkluzija

Vlada RS je lani konec leta na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem sprejela sklep o razglasitvi 1. marca za dan inkluzije.

Za zdaj je v slovarjih na portalu Fran pri besedi inkluzija zabeležen le pomen s področja matematike, vendar bo inkluzija (in enako njena besedna družina) prioritetno vključena v letošnji prirast eSSKJ, v katerem bo med drugim zabeležen tudi pomen s področja pedagogike.

Več podatkov o tem ustaljenem terminu že zdaj ponudi Terminološka svetovalnica: »Inkluzija je postopek, ki omogoča izobraževanje otroka s posebnimi potrebami v večinskem izobraževalnem sistemu, pri čemer se predvideva tako otrokovo prilagajanje sistemu kot tudi prilagajanje sistema otroku.« Poleg tega v Sprotnem slovarju slovenskega jezika najdemo pridevnik inkluziven oziroma inkluzivni.

Kako je z inkluzijo v Sloveniji, če se omejimo na dostopnost srednjih šol za osebe z gibalnimi oviranostmi? Po podatkih iz leta 2021 ima le 26 odstotkov objektov srednjih šol zagotovljene vse pogoje za osebe z gibalnimi oviranostmi. V poročilu Zagovornika načela enakosti izvemo še, da je nedostopnih 17 odstotkov šol, polovica šol je delno dostopnih, pri čemer je v nekaterih regijah polno dostopna le ena srednja šola ali pa so celo brez nje.

Cilj inkluzije v širšem pomenu je zagotavljanje večje pravičnosti za najrazličnejše skupnosti, ne le za tiste, ki jih trenutno zajemajo zakonska določila, in na vse vidike človekovega udejstvovanja, ne le na izobraževanje. V zvezi z inkluzijo velja omeniti fenomen razvoja pomenov besede woke v angleščini. Pomen 'ki se nanaša na prizadevanje za družbeno pravičnost' se je v najnovejšem času naenkrat pretvoril v zmerljivko, ki jo je odprtih rok sprejela tudi slovenščina. Gre za jezikovni odraz aktualnega zeitgeista.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: doc. dr. Boris Kern.