Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Zanimivosti

V laboratoriju nikoli nisem čutila, kar na vrhu gore čutim ob sončnem vzhodu

Rea Kolbl, znanstvenica in ena najboljših vzdržljivostnih športnic na svetu, o iskanju popolnosti, obsesijah in izjemni moči.
»Če stvari ne počnem na polno, če ne dam vsega od sebe, nisem srečna.« FOTO: Osebni arhiv
»Če stvari ne počnem na polno, če ne dam vsega od sebe, nisem srečna.« FOTO: Osebni arhiv
12. 5. 2024 | 05:00
12. 5. 2024 | 08:36
18:45

V nadaljevanju preberite:

V Cortini d'Ampezzo je bil poletno topel aprilski večer. Po promenadi mesta, ki bo leta 2026 skupaj z Milanom gostilo zimske olimpijske igre (prvič leta 1956), so se v sprevodu sprehajali reprezentantke in reprezentanti v skimu – obliki turnega smučanja, športu, ki povezuje smučanje in hribolazenje; bolje rečeno, gorski tek, a na smučeh.

Cortina je gostila zaključne tekme letošnje sezone svetovnega pokala. Po popolnem smučarskem dnevu sem v sprevodu opazil znan zagorel obraz. Rea Kolbl je v družbi reprezentančnih kolegov in kolegic (Ana Čufer, Klemen Španring, Luka Kovačič) čakala na otvoritev zadnjih tekem izjemno uspešne sezone. Uvoda v olimpijske sanje: turno smučanje bo postalo olimpijski šport.

Skimo je dokaj nov šport, tudi v Sloveniji, ki se zdi z urejenimi smučišči, po katerih se lahko vzpenjajo in spuščajo tudi turni smučarji in z nacionalno ljubeznijo do gibanja na prostem, tako rekoč meta skimo destinacija. A ni tako. Resno se z izjemno atraktivnim športom, ki bo leta 2026 doživel premiero na zimskih olimpijskih igrah v Cortini d'Ampezzo in Milanu – tekme bodo v okolici Bolzana –, namreč pri nas ukvarja zelo malo ljudi, morda dvajset. Od tega jih pet tekmuje v članski konkurenci – v svetovnem pokalu, posamično in v mešanih štafetah.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine