V nadaljevanju preberite:

Knjižnice so svet prostor. Zgolj navidezno tih, kajti ko se sprehajaš med policami, se zdi, kot bi te zgodbe klicale. Ena te vabi v druge čase, druga na drug konec sveta, spet naslednja te hoče očarati s kraji, ki menda v resnici ne obstajajo. Zgodbe so včasih zdravilne, drugič poučne ali pa zgolj zabavne. Čeprav nam je v teoriji morda vse jasno, bralna statistika v Sloveniji ni spodbudna. Še manj rezultati bralne pismenosti. Da bi potrebovali šepetalce bralcem, ki bi prevajali klice zgodb s knjižničnih polic, je ugotovil tudi Kristjan Veber. Sam je izkusil bralno abstinenco, zato ve, kako pritegniti mlade med knjižne vrstice.

»Mlad človek ne bo na facebooku bral objave, da je stanje bralne pismenosti v Sloveniji skrb vzbujajoče. Pa se je rodila ideja o bralnem kombiju, podkastu, ki so zelo popularni, v slogu carpool karaok Jamesa Cordna. Odločil sem se, da gremo v mojo najbolj odštekano idejo do zdaj. Gremo na pot po Sloveniji z različnimi gosti, s katerimi bomo govorili, zakaj je treba brati, kaj brati, koliko in komu brati. Super potovanje je bilo.« Brez zadržkov so se gostje odločili, da bodo sedli v beli kombi. Med drugim je vozil Lilo Prap, Ferija Lainščka, Primoža Suhodolčana, Nino Mav Hrovat, pa tudi svojo profesorico na mariborski pedagoški fakulteti Dragico Haramija. 

Raziskovanje bralne pismenosti nadaljuje tudi na magistrskem študiju pedagogike. In ne bo se omejil na Slovenijo, prihodnje leto odhaja za leto dni na sever. »Raziskovat grem, kako je z bralno pismenostjo na Švedskem. Primerjal bom, kako švedski otroci berejo, pišejo v primerjavi s slovenskimi, kakšne so razlike.«