V Hongkong šel po avanturo, dobil je resen posel

»Domov sem prišel za en mesec. Tukaj je veliko bolj sproščeno, v Hongkongu se še vedno nosijo maske in skenirajo QR-kode,« pravi Denis Vodišek, ki v azijskem velemestu vodi digitalni oddelek agencije za razvoj blagovnih znamk. Za zdaj ostaja v tujini, v Slovenijo bi se vrnil, ko bi imel otroke. Kot pravi, so otroci v Hongkongu od malega preobremenjeni z obveznostmi in tako prikrajšani za otroštvo.

Dišeče pristanišče med Zahodom in rdečim zmajem

Hongkong je eno od najgosteje poseljenih območij na svetu. Dobrih 7,5 milijona ljudi živi na nekaj več kot 1000 kvadratnih kilometrih. Za primerjavo: v Sloveniji je najgosteje poseljena osrednjeslovenska statistična regija, ki je več kot dvakrat večja in ima 555.000 prebivalcev.

Zemljišča v Hongkongu obvladuje lokalna vlada, ki odloča, katera zemljišča bodo prodali in kdaj. Tako lahko načrtno ustvarjajo prostorsko stisko in rast cen, ob čemer je sogovornik dodal, da se zdaj pogosto gradijo javna stanovanja. »Ljudje si drugega ne morejo privoščiti. Primer je stanovanje, v katerem živim. Namreč, ko se vseliš in podpišeš rento, dobiš zgodovinske podatke o stanovanju, torej vse transakcije glede stanovanja. Moje stanovanje je dvosobno in ima 45 kvadratnih metrov. Leta 2012 je bilo vredno dva milijona hongkonških dolarjev, kar je približno 250.000 evrov. Danes je stanovanje vredno 800.000 evrov, tako da je lastnik v desetih letih ustvaril 600.000 evrov. Vsak, ki že ima eno stanovanje, razmišlja, kako bo kupil drugo. Prisotno je razmišljanje, da moraš imeti štiri ali pet stanovanj in samo živiš na pasivnem dohodku,« je razmere v posebnem administrativnem območju Kitajske opisal sogovornik.

»V Hongkongu je še vedno opazen ogromen vpliv britanske kolonije, tako v mentaliteti, kulturi kot pri ljudeh. Bolj bi ga približal Londonu,« je povedal Denis Vodišek. FOTO: Osebni arhiv

Zlom in gradnja nove mreže

V Sloveniji je končal dodiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru ter se še pred koncem odločil za izmenjavo prek Erasmusa. »Na informatiki sva bila samo dva, ki sva se odločila, da bova nekam šla. Vsi so govorili, da bi šli, ko je bilo treba iti, pa nobeden ni šel. No, sam sem to izkoristil in eno leto preživel na Finskem. Bil sem sam in zanimivo se mi je zdelo, kam postaviti nove ljudi. Nekoga imaš za učenje, nekoga za zabave, nekoga za košarko in tako naprej. Zanimivo se mi je zdelo graditi mrežo iz nič. Ko sem se vrnil iz Finske, sem naenkrat imel občutek, da moram nekam iti in imeti to navdušenje, da začneš od začetka nekje drugje.«

Zakaj se je na koncu odločil za Hongkong? Predvsem si je želel ponovni zagon. Kot je pojasnil, je takrat imel svoje podjetje in številne druge zadolžitve. »Bil sem stalno zaposlen pri startupu iz Maribora, kjer sem bil projektni vodja. Vpisan sem bil na magisterij, zraven so bili še dekle, družina in vse drugo. Imel sem veliko stvari, in ko sem bil nekega dne na konferenci na Dunaju, sem imel v stanovanju, ki sem ga najel, zelo slabo internetno povezavo. Ker sem moral na podjetje in fakulteto poslati veliko stvari, sem doživel anksiozni napad. Vse je šlo narobe in vprašal sem se, kaj sploh delam. Ženem se v Sloveniji, veliko vlagam, na koncu pa dobim nekaj malega. Rekel sem si, da če bo šlo tako naprej, bom imel zdravstvene težave, in tako sem naredil korak nazaj. Odločil sem se, da bom užival, dokler sem mlad, in šel nekam potovat,« je bil jasen.

Denis Vodišek občasno dela tudi kot fotomodel. FOTO: Osebni arhiv

Univerza ni dala denarja

Začelo se je sodelovanje z mariborsko organizacijo, ki ponuja prakse na različnih koncih sveta. Zaradi nasvetov prijateljice in iz osebnega navdušenja se je odločil za Hongkong, ki je bil drugačen od Zahoda in dovolj daleč od Evrope. »Zgodilo se je zelo hitro. Govoriva o obdobju dveh mesecev. Maja sem bil na konferenci na Dunaju in se odločil, da bom vse pustil, julija sem že šel. Podjetje sem zaprl, v službi sem rekel, da bom delal na daljavo, in se na hitro odločil, da bom šel.«

Praksa, na katero se je prijavil, se ni nikoli zares zgodila. Štirinajst dni pred začetkom je namreč prejel sporočilo, da sredstev za njegovo pozicijo ni več, saj je univerza skrčila finance. »Štiri mesece bi bil raziskovalec računalništva v oblaku, ampak so rekli, da ne. Bilo je čudno, ker smo bili že o vsem dogovorjeni. Imel sem že kupljeno karto, imel sem tudi stanovanje.«

Kljub odpovedani praksi je krenil proti Hongkongu. »Če ne drugega, sem šel za avanturo, da nekaj novega izkusim. Bilo je samo za štiri mesece, imel sem že povratno karto. Rekel sem si, da bom v vsakem primeru en mesec v Hong­kongu, če ne bom našel službe, bom pa šel backpackat do Laosa ali po Kambodži,« je pojasnil.

Čeprav so oblasti zadnje proteste zatrle, Hongkong danes še zdaleč ni kitajski. FOTO: Peter Parks/Afp

Po treh tednih je lahko začel delati

V Hongkong je prišel leta 2018, ko je bilo mesto v razcvetu, na polnih obratih je bil tudi turizem. Zaposlitev v takih razmerah ni manjkalo in službo je našel v manj kot štirinajstih dneh. »Takoj ko sem prišel, sem začel pošiljati življenjepise, povsod sem se prijavljal in našel delo. Počakati sem moral tri tedne, da se je aktiviral vizum, zatem pa sem lahko začel delati.«

Zdaj je v Hongkongu več kot štiri leta in dela v digitalni agenciji, kjer skrbijo za blagovne znamke priznanih podjetij. Je vodja digitalnega oddelka in ni skrival presenečenja, da je v enem podjetju ostal tako dolgo. »Imam mentaliteto, da če si mlad, moraš čim več videti in zamenjati. Z vsako službo, ki jo pustiš, zrasteš, ker dobiš perspektivo v drugem podjetju, hkrati pa lahko dobiš še višjo plačo. Tukaj sem tako dolgo ostal, ker sem vsako leto napredoval. Začel sem kot programer, potem sem bil vodilni razvojnik, letos sem postal vodja digitalnega oddelka. Vsako leto, ko so me povišali, sem zrasel skupaj s podjetjem in nikoli mi ni bilo dolgčas,« je povedal.

Od meritev na Goričkem do opazovanja nelegalne gradnje iz vesolja

Na oddelku, ki ga vodi, se ukvarjajo z različnimi področji, od priprave celostne grafične podobe za podjetja do vzpostavitve okvira za izmenjavo sporočil. Na vprašanje, ali opaža razlike med oblikovanjem celostnih grafičnih podob podjetij v Aziji in Evropi, je odgovoril, da je opazna ogromna razlika predvsem med Kitajsko in Hongkongom. »V Hongkongu je še vedno opazen britanski vpliv, tako v mentaliteti, kulturi kot pri ljudeh. Bolj bi ga približal Londonu. Podjetja imajo lepo podobo, profesionalni videz in vse gre v smeri zahodnih mest. Če to primerjaš s Kitajsko in Indijo, takoj jasno vidiš, kam kaj spada.«

Protesti proti spremembam kazenskega zakonika

V zvezi s protesti proti spremembam kazenskega zakonika, ki so zajeli Hongkong v letih 2019 in 2020, je sogovornik izpostavil predvsem mirne proteste, ki so v začetku zaznamovali dogajanje na ulicah. »Ko so se protesti začeli, so Hongkonžani protestirali zelo mirno. Na ulicah je bilo dva milijona ljudi in nič ni bilo ­poškodovano, ni bilo izgredov. ­Potem je počasi začela policija ­mešati štrene, vmešala se je še mafija, ki je napadala protestnike. To se je nekaj časa vleklo, potem pa so se še protestniki začeli obnašati agresivno in Kitajska je s tem ­dobila razlog, da so lahko ­uporabili vso silo. Vse glavne ­protestnike, ki so to organizirali, so zaprli, na koncu pa sprejeli National Security Law [zakon nacionalne varnosti],« je dogajanje opisal sogovornik in dodal, da Hongkong danes še zdaleč ni ­kitajski.