Superračunalnik

Superživilo, superjunak, superdržava, superfinale … Tudi računalniki niso izjema, saj poleg običajnih obstajajo tudi superračunalniki. V SSKJ2 izvemo, da je superračunalnik 'izredno hiter in zmogljiv računalnik'. Kadar govorimo o superračunalnikih, mislimo na najzmogljivejše računalniške sisteme, ki so na voljo.

Namenjeni so znanstvenikom, inženirjem in drugim, ki delajo z ogromnimi količinami podatkov ali z zelo zapletenimi računi, ki jim običajni osebni računalniki niso kos.

Uporabni so na številnih področjih, od fizike delcev, modeliranja, procesiranja naravnih jezikov, pa vse do razvoja novih zdravil, napovedovanja vremena in podnebnih študij.

Zato smo lahko veseli, da je bila Slovenija pred nekaj dnevi uspešna na 150 milijonov evrov vrednem evropskem razpisu za pridobivanje sredstev za superračunalnik s tovarno umetne inteligence. Del sredstev bo zagotovil Bruselj, del naša država. Sicer pa v Sloveniji že imamo izkušnje s superračunalniki, najbolj znan je gotovo superračunalnik Vega, ki so ga leta 2021 zagnali v Mariboru.

Ker delovanje superračunalnika potrebuje veliko električne energije, naj bi se ta napajal iz hidroelektrarne Mariborski otok, pri čemer se bo sprostilo tudi veliko toplote. Bi se torej lahko s superračunalnikom celo ogrevali? O tem strokovnjaki še razmišljajo.

Mi pa lahko v vmesnem času razmislimo o tem, kako bi s skupnimi močmi ustvarili in tudi ohranili varno in spodbudno okolje za vse. Da bodo lahko napredka znanosti deležni tudi tisti, ki so doslej ostali ob robu.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Žagar Karer.