Šest let vojne, en dan osvoboditve – stari časopisi žal spominjajo na sodobnost

»Ko smo z oblikovalcema Boštjanom Botasom Kendo in Primožem Fijavžem iz Studiobotasa razmišljali, kako zapeljati razstavo, in naposled prišli do naslova Šest let vojne, en dan osvoboditve, nismo pričakovali, da bo sintagma dan osvoboditve 2. aprila dobila še en povsem nov pomen. Kar se zdi še kar strašljivo,« pravi kustos Muzeja tiska in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. Z razstavo, ki se odpira nocoj v preddverju ljubljanskega Cankarjevega doma, bo osvetlil še marsikatero drugo vzporednico, ki se izrisuje ob branju časopisnih naslovov in stolpcev iz let med 1939 in 1945. 

Pogled v drsenje v drugo svetovno vojno, z anšlusom Avstrije, nato s popuščanjem Hitlerju v Münchnu, ko je postavil zahteve po obmejnih delih Češkoslovaške, uvedejo izvodi časopisov, ki segajo v leto 1938. Skupno je izpostavljenih okoli 70 izvodov iz Francije, nacistične Nemčije, fašistične Italije, ZDA, Stalinove Sovjetske zveze in Norveške, ki jih je Žerdin z nekaj sreče, kot pravi sam, nabral na bolšjih sejmih, pri ljudeh, ki so pospravljali podstrešja, v starinarnicah, zlasti v Trubarjevem antikvariatu s pomočjo znane antikvarke (tudi Schwentnerjeve nagrajenke) Stanke Golob. Iz tega obdobja jih sicer Muzej tiska hrani še mnogo več.

Prvi izvod iz tega dela zbirke, izvod Marburger Zeitunga o obisku Adolfa Hitlerja v Mariboru, natisnjen 27. aprila 1941, je dobil na bolšjem sejmu pri pokojnem Cirilu Ulčarju. Na ogled je bil že na razstavi Časopis, prvi odtis zgodovine ob 60-letnici Dela leta 2019, na tokratni razstavi pa ga dopolnjuje izvod Marburger Zeitunga, ki je poročal o Hitlerjevem samomoru.

A nista edina, ki jima kaže ob aktualnem prelomnem dogajanju po svetu nameniti večjo pozornost. »Poročilo o sestanku velikih sil v Münchnu leta 1938, ko je britanski premier Chamberlain popustil ob Hitlerjevih zahtevah, zelo neprijetno asociira na sodobnost. Tudi zahteve, povezane s Hitlerjevim koridorjem pri Gdansku nekaj dni pred začetkom druge svetovne vojne oziroma nekaj dni pred napadom na Poljsko, zelo spominjajo na zdajšnje govoričenje ameriškega predsednika o Grenlandiji in Panamskem prekopu. Marsikaj spominja tudi na retoriko specialne vojaške operacije oziroma retoriko ob aneksiji Krima ter na tisto ob nacistični priključitvi Avstrije. Najti je kar nekaj neprijetnih vzporednic,« povzema namige obiskovalcem, bralcem.

Na ogled so časopisi, ki so pred 80 leti poročali o osvoboditvi, ter starejši časopisi, ki so pisali, kako gre svet k vragu, povzema avtor Ali Žerdin.

Zgodovina se ne ponavlja

Ne strinja se s teorijo, da se zgodovina ponavlja, po njegovem se nikdar ne ponavlja. Kar danes spremljamo, je podobno dogajanju pred desetletji, vendar to ne pomeni, da se bo odvrtelo na isti način, ker se ne more, poudarja. Sporočilo razstave je: berite časopise, saj ti bralcu prinesejo prvo verodostojno poročilo o zgodovinskih dogodkih. 

»A določena poročila ali naslovnice tistega časa vendarle vzbujajo bolečino. Zame osebno predvsem poročilo slovenskega tiska o tem, kako so fašistične enote vdrle v Ljubljano in kako so tedanje oblasti fašistično nadoblast sprejele. Po drugi strani pa je odporniški tisk kazal na vitalnost nacije in njeno pripravljenost, da se upre,« povzema.

Razstava se osredotoča na slovenski tisk, ta se razširja tudi na clevelandski časopis ameriških Slovencev Enakopravnost in, denimo, izvod s poročili o Hitlerjevi smrti, pod drobnogled pa med drugim postavlja, kako različna so si bila poročila slovenskega časopisja. 

»Pri Slovencu je čutiti naklonjenost do Hitlerjevih zahtev po Češkoslovaški že od začetka, od leta 1938, medtem ko Slovenski poročevalec, Partizanski dnevnik ali Ljudska pravica, ki so bili časopisi osvobodilnega gibanja, kažejo naklonjenost do Stalina,« ugotavlja sogovornik. 

Kot dodaja, pa bi v časopisnem oddelku Narodne univerzitetne knjižnice našli izvode, ki jasno kažejo, kako je slovenski tisk ščuval k nasilju nad Judi, liberalci, prostozidarji in v medvojnem obdobju ni bil imun za pisanje in uredniške prakse, ki so spodbujali zločine. Zelo militanten je bil Slovenski dom. A razstava se osredotoča na mainstream časopise, obiskovalci pa naj svoj pogled ne prikujejo le na časopisni papir, ampak tudi na talne napise, ki so (Žerdinov) komentar na današnje dogajanje.