Spomini z Delovim časovnim strojem

Delova naslovnica na današnji dan pred natanko 50 leti: Boji v Vietnamu se stopnjujejo, Strašen prizor, Maribor: ni koz. To je le nekaj naslovov, ki so v nadaljevanju branja razkrivali, da so borci osvobodilnih sil okrepili ofenzivo proti saigonskim oporiščem, kakšno razdejanje je povzročil potres v iranski pokrajini Fars in da v Sloveniji ni bilo nobenega primera črnih koz niti nobenega sumljivega bolnika. Za tiste, ki na današnji 12. april, denimo, praznujejo okrogli jubilej, ponuja dragocen vpogled v dogajanje na dan, ko so se rodili. Če smo natančnejši: povzemajo dogodke z dneva pred objavo.

Medijska hiša Delo, ki z digitaliziranim arhivom ponuja vpogled v novinarski povzetek dogajanja slehernega dne od začetka izhajanja, torej od 1. maja 1959, zdaj arhivske Delove naslovnice ponuja kot tudi priložnostno darilo, do katerega je na spletni strani podaridelo.si zgolj nekaj klikov. Uokvirjena naslovnica je lahko v črnem okvirju ali prestižnejši izvedbi, slavljencu je že ob naročilu mogoče spisati tudi osebno posvetilo, ki bo to precej edinstveno »rojstnodnevno sliko« dopolnilo na zadnji strani, vse skupaj pa bo zavito še v priložnostno oblikovan časopisni papir.

Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 FOTO: dokumentacija Dela

Ta možnost – ponujajo jo tudi svetovno znane časopisne hiše, kot je New York Times, uvršča se celo med njihove prodajne uspešnice – prihaja do slovenskih bralcev z nedavno prenovljeno digitalno trgovino oziroma digitalno preobrazbo medijske hiše Delo.

Bralci so tudi doslej za naslovnico določenega dne, še raje pa kar za celim časopisom poizvedovali v naši časopisni dokumentaciji, da bi za okroglo obletnico slavljenca obdarovali s časopisom z datumom njegovega rojstnega dne. »Ponavadi gre za tiste, ki praz­nujejo vsaj 40 pomladi, pogosto pa za bolj častitljive jubileje. Letos so še posebej v ospredju denimo letniki 1972,« pripoveduje vodja Delove dokumentacije Janja Papež.

V zadnjem času jih pokličejo tudi novopečene mamice, ki so na svoj in otrokov veliki dan zamudile svež izvod časopisa, zdaj pa bi ga rade hčeri ali sinu shranile v spomin. Sicer pa po določenih temah in dogodkih v Delovem arhivu najpogosteje povprašujejo najrazličnejši raziskovalci, pred nedavnim so za Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete pripravili članke o 14. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, najbolj med vsemi pa so iskane biografske zbirke.

»Pokličejo tudi bralci, ki bi radi kakšen članek oziroma podobo strani, na kateri se spominjajo, da je bila objavljena njihova fotografija ali pa fotografija njihovega očeta ali je pisalo kaj drugega zanje pomembnega. Povedo, da je bilo objavljeno pred kakšnima dvema tednoma, potem pa se izkaže, da je bilo pred tremi meseci in podobno, kar zanimivo razkriva predvsem, kako dojemamo čas,« je še povedala Delova dokumentalistka.

Tudi njihovo vsakdanje delo se začenja s prebiranjem naslovnice, a vendarle pogosto tudi zadnje strani, priznava. Bolj kot posamezne naslovnice so ji v spominu ostale tiste, ki so si bile nadvse podobne pri vseh slovenskih časopisih, kakršne so bile denimo ob koncu sanjske sezone smučarskega skakalca Petra Prevca 2015/2016. Po njenih besedah je bila največkrat ponatisnjena prva naslovnica Dela s 1. maja 1959. Kar je mogoče ugotoviti že po bežnem pregledu arhiva, pa je, da so današnje naslovnice povsem drugačne od nekdanjih, na njih je manj člankov, veliko več fotografij in so natisnjene v barvah.

»Časopisna naslovnica je izložba časopisa. Odgovarja na vprašanje, kateri pomemben dogodek se je pripetil nekega dne. Pripoveduje pa tudi o duhu časa, ne samo o trenutku,« pravi urednik Sobotne priloge Ali Žerdin. FOTO: dokumentacija Dela

Duh časa

Po besedah urednika Sobotne priloge in kustosa Muzeja tiska Alija Žerdina je časopisna naslovnica izložba časopisa. »Odgovarja na vprašanje, kateri pomemben dogodek se je pripetil nekega dne. Pripoveduje pa tudi o duhu časa, ne samo o trenutku. Kot pri vseh početjih se tudi pri časopisni naslovnici lahko zgodijo nerodnosti. Kak dogodek se v trenutku, ko se pripeti, ne zdi pomemben. Ampak načeloma je naslovka kar dobro ogledalo časa,« je prepričan.

Zanj je ena najboljših Delova z 21. julija 1969, ki priča o pristanku na Luni. Med časopisi, ki jih je zbral v svoji zbirki Muzej tiska, kot zgodovinsko najbolj dragocenega v slovenskem tisku izpostavlja kar paket časopisov, zlasti Jutra in Slovenskega naroda, natisnjenih na začetku druge svetovne vojne. »Sem pa tudi ponos­ni lastnik kompleta revije Time s tako imenovanimi naslovnicami X. Od prve leta 1945, ki se je začela s Hitlerjevo smrtjo, do danes jih je izšlo šest – nazadnje leta 2020 ­­– s prečrtano letnico. Mislim, da vseh šestih nima dosti ljudi na svetu,« pravi Žerdin.

A njegova zbirka obsega žurnalis­tični povzetek še mnogih drugih prelomnih dogodkov za človeštvo – od atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 in zasedbe Češkoslovaške 1968 do padca berlinskega zidu leta 1989 in terorističnih napadov 2001, mnoge naslovnice, ki so slavile preminule rokovske zvezdnike, pa tudi mnogo svežega dogajanja, veliko covida in veliko Ukrajine.