»Stari cajtngi« kustosa Žerdina

Nocojšnji slavnostni prireditvi v počastitev 60-letnice časopisa Delo v Cankarjevem domu, na kateri smo razglasili 28. Delovo osebnost leta ter podelili Delove novinarske nagrade, je v prvem preddverju sledilo odprtje razstave starih časopisov iz zbirke Alija Žerdina Časopis, prvi odtis zgodovine. S tem se je njegov ­Muzej tiska, kakor še naslavlja svojo zbirko približno 500 izvodov, z izborom 200 po skoraj dveh letih delovanja na face­booku preselil tudi v analogni svet.

Temeljni »list« zbirke urednika Sobotne priloge Alija Žerdina je bil položen neke nedelje pred približno 15 leti, ko je na bolšjem sejmu za Ljubljanico pri starinarju Cirilu Ulčarju kupil izvod Marburger Zeitunga iz 27. aprila 1941 – z Adolfom Hitlerjem in deklico v njegovem objemu na naslovnici. Kljub trdi pogajalski poziciji tega »trgovca z ustav­ljenim časom« se je rodilo dolgoročno poslovanje, ki je pozneje med brskanjem po njegovi skrinji papirnatih zakladov navrglo v zbirko še druge raritete. »Denimo zadnjo številko Slovenca iz 3. maja 1945. leta, ki piše o ustanovitvi slovenskega parlamenta v ljubljanski dvorani Tabor, izvode Jutra iz časa, ko je Peterček postal kralj Peter II., izvode Slovenskega naroda, ki so poročali, da je Benito Mussolini slovenskemu narodu podaril ustavo, izvode Slovenskega poročevalca, ki slavijo Tita, ter izvode Dela o osamosvojitveni vojni,« je naštel Žerdin.


 

Ob različnih priložnostih

Kup »starega papirja« z zgodovinskimi datumi in dogodki se je povečeval ob drugih priložnostih. Z ženinega potovanja v ZDA sta prišla izvoda ameriških časopisov, ki poročata o atentatu na predsednika Johna F. Kennedyja ter odstopu predsednika Richarda Nixona. Žerdinovo brskanje po spletu se je večkrat končalo z nakupom znanih revij in časopisov z Josipom Brozom - Titom na naslovnici; imenitni izvodi zlasti iz šestdesetih let so prišli iz zapuščine nekdanjega odgovornega urednika Dela Dušana Benka, svoje je prispeval tudi športnik in športni delavec, pokojni Jože Marčan. Zaplenjeni časopisi so se (tudi z izposojenimi izvodi) v razstavljeno vrsto postavili po zaslugi novinarskih kolegov Marjana Horvata, Marcela Štefančiča, jr. in zbirateljske mape Žerdinovega pokojnega očeta Ferija, prav tako novinarja in urednika, ki je že kot prekmurski študent, soavtor Bruca, poskrbel za prvo zaplembo časopisa po drugi svetovni vojni pri nas. V nakup marsikaterega »starega cajtnga« so Alija Žerdina premamili tudi »orjaški slapovi fantastične preteklosti«, ki se zlivajo iz omar starinarnice Jake Prijatelja na ljubljanski Trubarjevi. Tu in tam ga s starim časopisom razveselijo tudi prijatelji.




 

Tito reden gost na naslovnicah najuglednejših

Med približno 500 starimi tiskovinami, ki so se nabirale glede na najdbe in zbiralčeve finančne zmožnosti, jih je na prvo razstavo Muzeja tiska (v oblikovni zasnovi studiabotas) uvrščenih 200 v štirinajstih tematskih sklopih. Ker je ta postavljena ob 60-letnici časopisa Delo, je sledil ključnim dogodkom 20. stoletja in 21. stoletja: poletu Jurija Gagarina v vesolje, umoru Johna F. Kennedyja, pristanku na Luni, smrti Josipa Broza - Tita, ki je bila poseben svetovni medijski dogodek, povezan z Ljubljano, slovenski osamosvojitvi, 11. septembru 2001, izvolitvi Donalda Trumpa … »Posebna pozornost je namenjena tudi posebnim številkam Dela v šestdesetih letih, zlasti ob napadu na Češkoslovaško, pa tudi v devetdesetih letih, zaradi mojega osebnega veselja pa so izpostavljene tudi svetovno znane revije ob smrti rokovskih zvezdnikov Elvisa Presleyja, Johna Lennona, Jimija Hendrixa, Janis Joplin, Jima Morrisona, Davida Bowieja,« je dodal.

Kam bodo usmerili pozornost obiskovalci, bo poleg področja zanimanja najbrž narekovala letnica rojstva. Tiste, ki so pri pouku še vzklikali Za domovino, s Titom naprej!, utegnejo presenetiti naslovnice imenitnih zahodnih revij in časnikov s podobo jugoslovanskega voditelja; v Muzeju tiska se jih je nabralo približno 20. Tudi Žerdinu se zdi fenomenalno, da so ga na Zahodu jemali kot pomembnega člana protinacističnega zavezništva. »Za zahodni tisk je bil zanimiv kot simbol neenotnosti komunističnega bloka in zaradi življenjskega sloga. Časopisi v različnih jezikih pričajo, koliko pozornosti je bil kot zadnji vojni zavezniški poveljnik, ne glede na svojo držo do človekovih pravic, deležen ob smrti. Ker je umrl v ljubljanskem kliničnem centru, se je na naslovnice svetovnega tiska prebila tudi Ljubljana.«

Utrjevanje poslanstva

Muzej tiska ima tudi širše sporočilo. »To je prvi odtis zgodovine, pri katerem včasih pride tudi do zablod in napak. Spomnimo se samo navdušenja nad Hitlerjem ali Mussolinijem v slovenskem tisku. Pa vendar ne gre pozabiti tudi na državljanski pogum avtorjev. Zaplenjeni izvodi Bruca, Mladine, Tribune in Katedre opominjajo prav na to, kako je tisk širil prostor svobode. Izvodi iz časa slovenske osamosvojitve kažejo, da je bil tisk pomemben dejavnik osamosvajanja, na kar danes velikokrat pozabimo,« je povzel Žerdin. Resda je tisk izgubil boj za primat s televizijo že leta 1963 ob Kennedyjevi smrti, je pa vedno na novo utrjeval poslanstvo, med drugim s preiskovanjem, poglobljenim razlaganjem novic, tudi v posebnih številkah, v času hitrega širjenja novic po spletu pa predvsem kot borec proti lažnim novicam oziroma zaupanja vreden vir informacij.

Tik pred odprtjem razstave Muzeja tiska se je ustavilo življenje Cirila Ulčarja. Čeprav je do zadnjega diha razumel tržni potencial blaga, je najstarejši izvod časopisa v zbirki, Slovenski narod iz 30. novembra 1881, ob smrti veterinarja, politika in časnikarja Janeza Bleiweisa, ­podaril.

V četrtek ob 18. uri bo v Cankarjevem domu pogovor z Alijem Žerdinom. Vodila ga bo Patricija Maličev.