Odklòp

Odklop pogosto povezujemo z zavestno izključitvijo različnih elektronskih naprav, ki pri prekomerni uporabi motijo zbranost in nam kradejo čas. V SSKJ2 pa je odklop v drugem pomenu razložen kot »odmik od vsakdanjih misli, skrbi, dejavnosti z namenom telesne, duševne sprostitve«. Odklopimo se lahko, recimo, v gozdu, ob obali jezera ali kar na domačem kavču – vse dokler nas ne zamika katera od elektronskih naprav. Morda pa je še najbolje, če jo mahnemo v kakšen zelo odročen kraj, kjer povezave preprosto ni.

Za odklop pa ne skrbimo samo sami, ampak nam ga zagotavlja tudi država, ki je uzakonila pravico do odklopa. Delodajalci bodo morali zagotoviti, da ne bodo posegali v prosti čas delavca. Ukrepe v praksi prepuščamo delodajalcem, na tem mestu pa nas bolj zanima terminološki vidik. Kot lahko preberemo v odgovoru Pravica do odklopa v Terminološki svetovalnici na spletišču Terminologišče, se v angleščini uporablja termin right to disconnect. Uporabnik Terminološke svetovalnice, ki je zastavil vprašanje o najprimernejšem slovenskem poimenovanju, je menil, da termin pravica do odklopa ni najprimernejši, saj delavec ni električna naprava, ki jo je mogoče odklopiti. Terminologi smo v odgovoru pojasnili, da o vsebini pojma v terminologiji ne moremo sklepati na podlagi posameznih sestavin termina, ampak ga vedno obravnavamo kot celoto. Tudi pravni termin pravica do molka ne pomeni, da ima nekdo pravico do tega, da molči – pojem, ki ga označuje, je po Pravnem terminološkem slovarju »pravica domnevnega storilca kaznivega dejanja, da ni dolžan priznati krivde ali izpovedati zoper sebe ali zoper svoje bližnje«. Tako tudi termin pravica do odklopa ne pomeni, da ima nekdo pravico, da se odklopi kot električna naprava, ampak da zunaj delovnega časa ne preverja službene elektronske pošte, službenih sporočil itd.

Zdaj pa je ura že pozna in čas je za odklop.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Mojca Žagar Karer.