
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Pogosto se počutim, kot da sem nekakšen moderni partizan. Ne borim se z orožjem, temveč s slovensko besedo, da ohranimo svojo kulturo in slovensko skupnost na Koroškem in po vsej Avstriji,« mi je v sončnem januarskem dnevu v športnem parku Welzenegg v Celovcu pojasnil Marko Wieser, predsednik nogometašev Slovenskega atletskega kluba (SAK), kultne športne organizacije, ki deluje od leta 1970.
Dvojezičnost je kul (Zweischprahig is cool), sporoča napis v njihovem klubskem baru, kjer si želijo, da ostrina in neumnost politike ter nestrpnost ostanejo pred vhodnimi vrati. To še kako drži. V zadnjih mesecih sem potoval po Furlaniji - Julijski krajini in avstrijskem Koroškem, kjer sem obiskoval slovenske nogometne klube, ki so vsak zase središče športnega, kulturnega in družabnega življenja naših zamejcev. Ponosni na svoje korenine in z izjemno močno narodno zavestjo na vsakem koraku živijo in širijo slovenstvo.
»Naj bo jasno. Mi nismo manjšina, mi smo slovenska narodna skupnost v Italiji. Tukaj smo precej dlje od številnih Italijanov, ki živijo v našem okolju,« mi je med prijetnim klepetom v vasici Križ nad Trstom navrgel Roberto Vidoni, predsednik nogometašev Vesne in uspešni poslovnež.
Tudi slovenske besede so danes svojevrstno orožje in vsi smo lahko moderni partizani na bojišču jezikov in kultur. Ni nam treba več v gozd, čeprav se zdi, da nas lahko v tem ponorelem svetu čez noč doleti prav to. Gozd zdaj predstavljajo neskončne krajine družbenih omrežij, kjer že besede same povzročijo veliko gorja pod plaščem zmerljivk, žaljenja, laži, manipulacij in sovražnega govora v vseh možnih oblikah. Posledice nepremišljenega promoviranja negativnih vsebin imajo strahotne posledice.
Žal so v tem gozdu ta čas najglasnejši in najvplivnejši narcisoidni psihopati, ki svet in človeštvo dojemajo kot igro, v kateri zadovoljujejo osebne interese. Toda že po treh napakah, ki jih sicer pridelajo ekspresno, jim lahko moderni partizani sporočimo: »Igre je konec!«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji