V nadaljevanju preberite: 

EU proizvede za okoli 30 odstotkov svojih potreb po rastlinskih beljakovinah, preostanek uvozi predvsem v obliki soje iz Južne Amerike, s čimer prispeva h krčenju tamkajšnjih gozdov in uničevanju okolja. V Sloveniji so razmere še bolj kritične, samopreskrba z rastlinskimi beljakovinami je okoli desetodstotna. Večino jih uvozimo, kar odpira priložnosti za razvoj lokalne pridelave stročnic in drugih beljakovinskih rastlin predvsem za človeško prehrano.

Za zgled se ponuja Avstrija, ki pridela polovico soje za lastne potrebe, trgovske verige pa ščitijo domače pridelovalce, je povedal organizator posveta Samooskrba z rastlinskimi beljakovinami za ljudi Martin Rojnik iz podjetja Grashka, tudi mladi prevzemnik kmetije.