Mobilizácija

Mobilizacija se z vrsto drugih besed na -acija uvršča med tako imenovane učene prevzete besede, ki so se uveljavile v knjižnem jeziku in v slovenščini nimajo jasne pomenske motivacije.

Kot taka je primerna za strokovno rabo, kot nam kažeta Vojaški terminološki slovar MOterm in Slovenski medicinski slovar, za splošni pogovorni jezik pa nam Slovenski pravopis 2001 za njena dva najsplošnejša pomena ponuja domača nadomestila: v vojaškem pomenu vpoklic, v publicističnem pa spodbuditev, pritegnitev.

Medtem ko je za mlajše generacije vojaški vpoklic zgolj beseda iz »daljne preteklosti«, na katero obujajo spomine njihovi očetje in dedje, se zdi za današnji čas, v poplavi medijev in družbenih omrežij, zaradi katerih se zdi, da izvemo vse, a lahko to le všečkamo ali bentimo čez dogajanje v raznih komentarjih, na dogajanje pa nimamo nobenega vpliva, pomembnejša mobilizacija v drugem pomenu, ki ga navaja SSKJ: »povzročitev aktivnosti ali povečanje aktivnosti česa« oziroma – v tem trenutku pomembneje – koga.

Čeprav pravopisna sinonima spodbuditev, pritegnitev kažeta na zunanjo spodbudo te aktivnosti, se v trenutni situaciji kaže predvsem potreba po »samomobilizaciji«, po aktivnejšem sodelovanju posameznika v družbenem dogajanju, zlasti v prizadevanju za mir – da tudi v prihodnjih letih mednarodni dan miru, ki smo ga zaznamovali ta teden, ne bo šel neopazno mimo nas ob zvokih rožljanja orožja.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Alenka Jelovšek.