Dragínja

V zadnjih avgustovskih dneh smo se v preteklih, predkovidnih letih običajno ukvarjali še z zadnjimi nakupi šolskih potrebščin in skušali kar najbolje izkoristiti iztekajoče se počitniške dni. Letos se v času dopustov zaradi finančnih skrbi mnogi niso mogli zares sprostiti in si nabrati novih moči, marsikdo si počitnic ni niti privoščil. Že nekaj časa nas namreč močno zaposluje draginja, ki jo SSKJ2 opredeljuje s pomenom gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin in podpomenom visoke cene.

V jezikovni rabi se ob besedi draginja najpogosteje pojavljajo pridevniki naraščajoč, vsesplošen, naftni, energetski, glagoli pritiskati, občutiti, pritoževati, protestirati, samostalniki jeza, energent … Še bolj klavrna slika našega vsakdana se izriše, ko s statističnimi jezikoslovnimi orodji preverimo, katere besede se običajno pojavljajo v enakih kontekstih kot beseda draginja, mnogokrat tudi v prirednih zvezah z njo: lakota, revščina, kriza, recesija, suša, nejevolja, inflacija, nestabilnost, nezaposlenost, stagnacija, razslojevanje …

Beseda draginja je besedotvorno povezana z besedo drag, ki jo izhodiščno povezujemo s pomenom ki stane veliko denarja, seveda pa tudi z izpeljanima pomenoma do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos in ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost. Če ne bomo prav kmalu začeli resno premišljevati o tem, kako nam usodo kroji trenutno uveljavljeni družbeno-ekonomski model in kakšne so njegove posledice za okolje ter zdravje in blaginjo vseh nas – torej o tem, kaj nam je zares drago –, se utegne zgoditi, da nas bo nepremišljenost in inertnost drago stala. Opomnike, da se čas za delovanje izteka, nam vsak dan prinašajo ključne besede v naslovih novic: suša, neurje, epidemija, vojna …

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nina Ledinek.