Slovó

Beseda slovó ima izhodiščni pomen 'pozdrav, pozdravljanje ob odhodu, navadno s stiskom roke' (v času korone tudi kako drugače), na primer žalostno slovo, slovo od sorodnikov. Iz tega sta nastala podpomen 'ločitev, odhod', na primer nenadno slovo je vse presenetilo, in v zvezi s predlogom od pomen 'izražanje prenehanja obstajanja česa', na primer slovo od mladosti.

Slovó je praslovanska beseda, ki jo poznajo tudi sodobni slovanski jeziki, in izhaja iz skupnega praindoevropskega jezika s prvotnim pomenom 'slišanje, kar se sliši'; prek vmesnega pomena 'dovoljenje (za odhod)' se je razvil v omenjene kronološko mlajše pomene. V najstarejši knjižni slovenščini 16. stoletja se slovó vedno nahaja v stalnih zvezah vzeti/jemati/dati slovo 'posloviti se od koga'. Naši predniki so dali slovo ženi, hlapcu, kar je pomenilo da »so ju proč odgnali, odpahnili«, pred odhodom na pot so prišli po slovo, lahko so odšli brez slovesa, ko je nastopila ura slovesa, ali se zaradi odsotnosti niso mogli udeležiti zadnjega slovesa 'pogreba'.

Iztekajoči teden je zaznamovan z več odmevnimi dogodki in okoliščinami, ki so zaradi prenehanja obstajanja koga ali česa pomenili izgubo večji ali manjši skupini ljudi: dokončno slovo od poletja in visokih temperatur, ko nam še ni bilo treba misliti na mraz in energetsko oskrbo v Evropi; slovo od obdobja maloštevilnih okužb z različicami koronavirusa, ki so spet v občutnem porastu; slovo od tako zaželene medalje na Evrobasketu 2022 po porazu slovenske reprezentance v četrtfinalu; slovo od enega največjih slovenskih gledaliških in filmskih igralcev Radka Poliča Raca; slovo britanskih državljanov in obiskovalcev od kraljice Elizabete II. na večdnevnih pogrebnih slovesnostih … Slovo pa je lahko tudi bolj osebno in ni nujno samo izguba, ampak lahko pomeni tudi pozitivno spremembo, kot je na primer slovo od stare fasade na hiši, ki prinese novo, svežo podobo, ali hčerino slovo ob poroki, ki prinaša upanje za prihodnost …

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Andreja Legan Ravnikar.