Inštrúktor

Ob besedi inštruktor verjetno marsikdo najprej pomisli na avtošolo in vozniški izpit, a je še veliko drugih vrst inštruktorjev, ki jih lahko srečamo praktično kjer koli. V zraku na primer delujeta letalski in padalski inštruktor, v vodi potapljaški inštruktor in pod zemljo jamarski inštruktor. V gorah se odlično znajde alpinistični inštruktor in v telovadnici inštruktor fitnesa. Srečamo jih lahko tudi med uniformiranimi poklici, tako ima, denimo, vojska vojaške inštruktorje in policija policijske inštruktorje. Vsem naštetim je skupno, da so mojstri določenih veščin in aktivnosti, ki svoje znanje prenašajo na druge. To nakazuje tudi razlaga v SSKJ2, kjer je samostalnik inštruktor v prvem pomenu razložen kot »kdor poučuje izven šole«.

Poznamo pa tudi inštruktorje, ki so tesno povezani s šolo in so v tem obdobju leta verjetno med najbolj iskanimi. To so inštruktorji, ki pomagajo učencem in dijakom, da bi čim bolje sklenili šolsko leto ali da bi še pred njegovim koncem rešili, kar se še rešiti da. Morda kdo pomisli, da je za to že malo pozno, a je že prav, da se tudi učenci in dijaki borijo do konca. V športnem žargonu bi rekli, da ni konec, dokler ni konec. Boriti se je treba do ciljne črte ali do zadnjega sodnikovega žvižga. Pri tem je seveda treba upoštevati načela ferpleja, torej brez prekrškov in izsiljevanja. Potem pa bo prišlo poletje, ko bodo lahko učenci, dijaki in inštruktorji odšli na zaslužene počitnice.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Simon Atelšek.