Kmèt

Samostalnik kmèt ima po SSKJ2 prvi pomen »kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja«. Sinonimni slovar navaja besede kmetač, kmetavz, kmetavzar, kmetič, kmetiček, oratar, paver, seljak, seljan, zemljadelec, ki so označene kot slabšalne, ekspresivne ali zastarele. Beseda je obravnavana v prihajajočem tretjem delu SLA: v naših narečjih sta poleg besede kmet v tem pomenu razširjena še paver iz narečne različice nemškega Bauer ter kontadin iz furlanskega contadin oziroma italijanskega contadino, veliko redkeje pa še gospodar, pura, birt, virt, gruntar, pošident, kolon, gazda in seljak.

Samostalnik je izpričan že v 16. stoletju ob variantah kmetič in paver. Beseda kmet je znana tudi pri drugih slovanskih jezikih, vendar ne pomeni povsod isto. Poleg pomena »kmet« (slovenščina, hrvaščina, srbščina) ima beseda še pomene »poglavar, župan« (hrvaščina, srbščina, makedonščina, bolgarščina), »starec« (češčina), »vitez« (stara ruščina). Pri iskanju izvora se ga ponavadi povezuje z latinsko besedo comes, rod. comitis, ki pomeni »spremljevalec«, tudi »dostojanstvenik«, v srednjeveški latinščini pa »grof«. Ta pomen imata tudi francosko comte in angleško count, ki izhajata iz iste latinske besede.

Drugi pomen besede kmèt po SSKJ2 je slabšalni, in sicer »neroden, neuglajen človek«. Tukaj nam slovar na podlagi jezikovne rabe zgolj drži ogledalo.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).