Króna

Beseda krona govorcem slovenščine ne povzroča težav pri zapisovanju niti ne vzbuja dvomov o izgovoru in sklanjanju. Njena zgodovina je podobna zgodovini nekaterih drugih prevzetih besed. Na poti do slovenščine je prepotovala dobršen del Evrope, saj se je iz grščine prek latinščine in srednje visoke nemščine preoblikovala in ugnezdila v slovensko besedišče. Zanimiva pa je njena sodobna pomenska pestrost, saj izraža različne vloge, ki jih krona opravlja v družbi.

Pri vladarski kroni se bistvo ne skriva v njenem materialnem okrasju in denarni vrednosti, ampak v vlogi, ki jo pridobi tisti, ki mu pri obredu polaganja krone na glavo podelijo vladarski naslov. Ena sama krona igra tako veliko vlogo za množico ljudi, ki živijo pod krono, to je v kraljevini. Kadar pa krona nastopa v vlogi denarne enote, je dostopna širokemu krogu ljudi, a jih običajno potrebujemo celo množico. Zdi pa se, da se je od krone težko ločiti – ne le od vladarske, ampak tudi od valutne, saj čeških, danskih in švedskih kron še ni zamenjal evro. Uvedbe evra odgovorni v teh državah morda ne vidijo kot krono svojega poklicnega delovanja.

Če si ljudje kdaj laskamo, da smo krona stvarstva, to še ne pomeni, da ga kdaj močno ne pokronamo. Napake so sestavni del našega delovanja, morda najdete kakšno tudi v tem kratkem besedilu. Upajmo le, da imajo kronane glave, ki z odločitvami vplivajo na življenje milijonov ljudi, dovolj dobre svetovalce, da morebitne napake preobračajo v odločitve, ki so usmerjene v skupno dobro.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).