Glup

Ko mi je bila dodeljena beseda tedna, sem najprej preverila, ali je glup vključen v splošne jezikovne priročnike. Ugotovila sem, da slovarji na Franu vsebujejo tako pridevnik glup kot tudi samostalnika glupost in glupec ter prislov glupo.

Glup je z vidika knjižne slovenščine zaznamovana beseda: v SSKJ2 je označena s kvalifikatorjem zastarelo, v Slovenskem pravopisu 2001 pa s kvalifikatorjem slengovsko. V obeh priročnikih pomen pridevnika glup nevtralno izražata pridevnika neumen in nespameten.

Pomislila sem, da bi besedo glup preverila tudi v Slovarju tviterščine, ki vključuje besedišče slovenskih tvitov. Tviti so namreč besedila, ki jih tako kot bloge, forumske objave in komentarje ustvarjajo uporabniki sami, zato se v njih pričakovano pojavljajo na primer pogovorne besede, narečne besede, slengizmi.

V slovarju je besedi glup ob pomenu neumen dodan tudi pomen zabit. O tvitih, v katerih se pojavlja beseda glup, izvemo še, da komunikacija z njimi poteka prek zasebnih računov, nekoliko pogosteje naj bi bili njihovi avtorji moškega spola, njihov sentiment, ki sporoča, ali je avtor tvita temi naklonjen ali ne, pa je izrazito negativen. Ugotovitve izhajajo iz korpusa tvitov, na podlagi katerega je slovar nastal.

Očitno se z glupim srečujemo ves čas: dobivamo glupa vprašanja, ne moremo več poslušati glupih debat, moti nas glupo vreme in včasih smo res glupi kot noč. Pred dobrim letom smo poslušali o glupem narodu, v zadnjem času pa o glupih davkih. Kakorkoli, meni se nikoli ni zdela glupa skladba Neko glupo nedeljo Pera Lovšina. Razmišljam, da je kljub nekaterim začetnim pomislekom kar prav, da je glup beseda tedna.

---

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).