Terra incognita. Tako bi lahko imenovali stanje, v katerem smo se zaradi pandemije covida-19 tako rekoč z danes na jutri znašli na začetku novega desetletja. Covid-19 je nova bolezen, ki so jo strokovnjaki šele začeli spoznavati, zato so se njihove izhodiščne domneve o njej včasih izkazale za manj ustrezne. Z raziskavami so prihajali do vse bolj utemeljenih sklepov, znanost pa je poskrbela za razvoj cepiva proti bolezni. A čeprav je to, da smo si pred nekaj stoletji dovolili obrniti perspektivo in si priznati, da v znanosti marsičesa še ne vemo, bržkone najbolj zaslužno za silovit napredek znanosti in s tem bistveno izboljšanje kakovosti življenja ljudi, se zdi, da danes o znanosti dvomimo bolj kot kdaj prej.
Pričakovano je, da novo realnost spremljajo dvomi in različna stališča, spremljati pa jo mora tudi nova pravna ureditev, ki sledi (tudi) spoznanjem znanosti. V zadnjih mesecih smo se morali privaditi na številna nova pravila, sprejeti so bili novi zakoni in
odloki. V
SSKJ2 kot splošnem razlagalnem slovarju ima beseda
odlok razlago »kar kaj uradno določa, ukazuje«. Gre za pomen, oblikovan na podlagi rabe besede v vsakdanjem jeziku, pri nestrokovnjakih. Z vidika pravne ureditve ima seveda večjo težo definicija v
Pravnem terminološkem slovarju, ki je primarno namenjen strokovnjakom. Tam je beseda razložena natančneje, kot »splošni pravni akt ali predpis državnega zbora, vlade, mestnega ali občinskega sveta, s katerim se urejajo posamezna vprašanja splošnega pomena ali vprašanja njihove notranje organizacije in delovanja«.
Naj se z
odloki in drugimi pravnimi akti strinjamo ali ne, v skladu z njimi bomo morali živeti. Dvom o pravilnosti znanstvenih dognanj in legitimnosti družbene ureditve je načeloma vedno upravičen, kljub temu pa je morda čas za nekaj (za)upanja, tako v znanost kot v to, da bomo njena spoznanja znali uporabljati preudarno.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nina Ledinek.
Komentarji