Neomejen dostop | že od 9,99€
»Velika čast se je pridružiti modni hiši Givenchy, ki je pravi dragulj. Zelo sem vznemirjena, da bom lahko napisala novo zgodovinsko poglavje te ikonične hiše in ji prinesla svojo vizijo, senzibilnost in prepričanja,« je dejala britanska modna oblikovalka Sarah Burton ob imenovanju na položaj nove kreativne vodje te francoske modne hiše. Svojo prvo kolekcijo naj bi predstavila šele marca prihodnje leto.
Prestižni položaj je že januarja letos zapustil ameriški modni oblikovalec, prvi Američan na čelu Givenchyjeve kreative Matthew Williams, pred (več kot) petnajstimi leti znan tudi kot Matty Dada oziroma umetniški direktor kreativnega tima Lady Gaga Haus of Gaga ter nekoč nekaj mesecev tudi njen intimni partner.
Ustvaril je njene oprave, v katerih je nastopala v videospotih Poker Face, Paparazzi, Bad Romance, pri Givenchyju pa se je po odhodu predhodnice Claire Waight Keller proslavil s posodobitvijo celotne linije. Njegovo triletno obdobje je zaznamovalo črpanje navdiha iz Givenchyjevega arhiva, konstruiranje elegantnih večernih oblačil in klasičnega krojenja, med njegove najbolj prepoznavne kreacije pa sodijo suknjiči s ključavnico v obliki črke U in torba Voyou, ki jo zaznamujejo predvsem pasovi. Po odhodu iz Givenchyja se je popolnoma posvetil svoji lastni blagovni znamki 1017 ALYX 9SM, ki jo je ustanovil pred slabim desetletjem, od takrat pa nanizal sodelovanja z najrazličnejšimi prepoznavnimi imeni: Diorjem, Nikom, Monclerjem.
Kot so na začetku tedna ob izreku dobrodošlice Sarah Burton dejali v vodstvu Givenchyja, je njen prihod zelo vznemirljiv trenutek za hišo, ustanovljeno leta 1952, ki naj bi izumila malo črno obleko in pri kateri so gotovo sešili dolgo večerno obleko Audrey Hepburn v Zajtrku pri Tiffanyju. Povedali so, da sta izjemna karierna pot in ustvarjalna vizija Sarah Burton že pridobili širok krog oboževalcev, in prepričani so, da bo pod njenim vodstvom Givenchy še naprej uvajal inovacije in navduševal sledilce po vsem svetu.
Reuters je poročal, da Burtonova prevzema položaj v času, ko se modna industrija spopada z upadom prodaje luksuznih izdelkov po vsem svetu, zlasti na Kitajskem, čemur je botrovala nepremičninska kriza. Premožni kupci so postali izbirčnejši, prednost dajejo klasičnemu slogu pred uličnim videzom. Zanjo osebno pa pomeni, da se je po četrt stoletja pri modni hiši Alexander McQueen (leta 2000 ga je prevzel Gucci Group, zdaj Kering) preselila k rivalski LVMH. Tudi Burtonova je v svoji karieri oblikovala za hollywoodske zvezde, kakršni sta Lady Gaga in Cate Blanchett.
Modni mediji jo opisujejo kot nadvse skromno, pogosto je oblečena v kavbojke, bele majice in superge. Vsekakor ni oseba, ki bi si želela pritegniti pozornost. Hči računovodje in učiteljice glasbe je odraščala v družini s petimi otroki v vasi na jugozahodu Anglije, da je lahko študirala na Central Saint Martins, pa je delala na oddelku z igračami v veleblagovnici Harrods in lokalih. V enem od pubov je spoznala tudi svojega moža, modnega fotografa Davida Burtona, s katerim ima tri hčere.
K Alexandru Leeju McQueenu si je želela na prakso že med študijem, kamor je na priporočilo svojega profesorja za tekstilne potiske in McQueenovega starega znanca Simona Unglessa – ta se je spominja kot nadvse vedoželjno in analitično, garačico, ki ji ni mar za kose s podpisi slavnih oblikovalcev – tudi prišla leta 1996, imela je 21 let. Maja 2010, štirinajst let po tem, ko je bila oblikovalčeva desna roka, je po tragičnem dogodku – McQueen je storil samomor – postala kreativna direktorica.
Komaj leto pozneje je svet opozorila nase in na znamko z oblikovanjem poročne obleke za Kate, ženo britanskega prestolonaslednika princa Williama, pa tudi obleke njene sestre Pippe Middleton, ki prav tako ni ostala prezrta. Kot so ugotavljali lani v pogovoru s Sarah Burton pri portalu The Cut, so bili prihodki od letne prodaje pri McQueenu leta 2010 nižji od 100 milijonov evrov, lani pa že približno osemkrat večji.
Kot je sama povedala v tistem intervjuju, jo je Lee, kakor ga naslavlja, naučil, kako izdelovati oblačila, zato zna ukrojiti hlače, drapirati obleko. McQueen se je klasičnega angleškega krojaštva priučil na slavni Savile Row, bil je zagovornik ročnega izdelovanja, je pa res, da se je hkrati čutil svobodnega, da je ta zlata pravila tudi kršil.
»Ko je Lee umrl, sem ugotovila, da je bil dirigent orkestra, in to veliko različnih tipov osebnosti, ne le tistih v studiu, ampak tudi zunaj njega. Moj največji izziv se je bilo naučiti se reči: To hočem in morate me poslušati,« je povedala. Kljub lastni viziji, ki se je kazala že v številnih manj dramatičnih modnih revijah, kakor jih je prirejal McQueen, pa tudi bolj izraženi feminilnosti, je tako kot njen predhodnik častila in v kolekcije vgrajevala britanskost.
Kot je povedala v več intervjujih, tudi za Vogue pred časom, se je s svojo kreativno ekipo pogosto podajala na raziskovalna potovanja, na katerih so od blizu spoznavali tradicionalne obrti – od vzorčastih in čipkastih pletenin na Shetlandskih otokih in izdelkih tekstilnih predilnic okoli Manchestra, kjer so obiskali tudi hiše sufražetk –, pa tudi prazgodovinske podobe velikih konj na pobočjih v Wiltshiru, kamor je zahajala že v otroštvu.
»Trdno verjamem, da je odlika McQueena, da verjamemo, da ustvarjalnost in navdih prihajata od vsepovsod. Če greš v yorkshirske predilnice, doživiš nekaj, česar ni mogoče doživeti ne prek knjig in nikakor ne z gledanjem v računalnik. Mislim, da so v ustvarjalnost zelo vpletena čustva in tisto, kar posameznik oziroma ekipa dobi od izkušnje, ko nekam gre in se pogovarja z ljudmi,« je povedala v tistem intervju leta 2019.
Tega leta je dobila tudi mednarodno nagrado sveta ameriških modnih oblikovalcev (CFDA) in sveta britanskih oblikovalcev, že leta 2011 je prejela naziv britanske oblikovalke leta, leto pozneje častni doktorat univerze Manchester Metropolitan, kjer je študirala, ter bila odlikovana z redom britanskega imperija za svoje dosežke v britanski modni industriji, tudi lani so jo nagradili s posebnim priznanjem na britanskih modnih nagradah.
Sarah Burton je kraljevsko naročilo, oblikovanje poročne obleke Kate Middleton označila za »življenjsko izkušnjo«. Zaradi elegantne silhuete in predvsem čipkastih rokavov so jo modni kritiki primerjali s poročno obleko Grace Kelly, v kateri je 19. aprila 1956 postala princesa monaška.
Burtonova je v Katini obleki po mnenju mnogih uspešno združila sodobnost s tradicijo, brez dvoma pa je v ospredje postavila britansko rokodelstvo. Tako korzet kot krilo je krasila čipka Kraljeve šole za vezenje iz palače Hampton, kako resno so vzeli naročilo, pa dokazuje podatek, da so si med šivanjem vsake pol ure umili roke, vsake tri ure pa zamenjali šivanke, da so bile vselej dovolj ostre in čiste. Izdelovalci poleg vsega niso vedeli, kaj v resnici ustvarjajo; menda so jim dejali, da kostumografijo za televizijsko serijo.
V čipke so po starodavni tehniki iz Carrickmacrossa prešili cvetlične motive, z njimi je bila zarobljena tudi tančica. Tesno oprijet in hkrati podložen satenast životec v pasu je bil prepoznaven McQueenov kroj, obleka, ki je na razstavi med junijem in oktobrom leta 2011 privabila množice ljudi, se je na hrbtu zapenjala z 58 gumbi, ki so se ponovili na hrbtu obleke Katine poročne priče, njene sestre Pippe Middleton, ki jo je prav tako oblikovala Burtonova.
Kraljevo naročilo ji je prineslo slavo in red britanskega imperija, ki ji ga je izročil princ Charles, revija Time pa jo je uvrstila na seznam sto najvplivnejših ljudi na svetu. Njena priljubljenost se je kazala tudi v zaslužku blagovne znamke Alexander McQueen, ki je leta 2013 poskočila za 20 odstotkov, Burtonova pa je posredno pomagala celotni britanski modni industriji.
Sarah Burton je oblikovala tudi poročno obleko Katine sestre Pippe leta maja 2017. Kate je prav tako nosila obleko s podpisom Sarah Burton v pudrasto rožnati barvi, Burtonova jo je oblekla še za mnoge druge pomembne dogodke od lanskega kronanja tasta kralja Karla III., predlanskega pogreba kraljice, državnega obiska ameriškega predsednika Donalda Trumpa 2017 ...
Britanska dediščina in obrti so tako ali drugače bile prisotne v njenih kolekcijah. Poudarila je, da goji veliko spoštovanje do tistega, kar je ustvarjeno z rokami. Prepričana je, da so človeške roke nenadomestljive. Tudi sama je v začetnih letih pri McQueenu morala kar nekaj kosov sešiti na roke ter jih izvesti, kar opisuje za zelo ateljejsko izdelavo, od vselej jo je navduševala tudi narava.
Zavedala se je, da si od modne hiše McQueen kupci ne želijo osnovnih kosov ali kosov, ki ne premorejo silhuete, posebne izdelave ali lepote, temveč nekaj posebnega in lepega, česar ni mogoče najti drugje. Poleg tega se ji je zdelo pomembno, da premorejo tudi brezčasnost in da jih kupci nosijo leta in leta, obdržijo za vedno.
Svojo zadnjo modno revijo pod imenom Alexander McQueen – po 26 letih pri tej znamki in 13 letih na čelu njihove kreative – je na jesenskem pariškem tednu mode pred letom dni posvetila spominu na ustanovitelja in mentorja, čigar želja je bila vedno opolnomočiti ženske, ter strasti, talentu in zvestobi svoje ekipe. Tedaj so pri Guardianu ugibali, ali bo tudi v prihodnje še opravljala neuradno vlogo glavne oblikovalke valižanske princese Kate, s katero sodelujeta vse od njene poroke leta 2011.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji