Neomejen dostop | že od 9,99€
Ema Klinec je ime, ki ne potrebuje dodatnih opisov, niti za najmlajšo publiko, ki zre vanjo z velikim občudovanjem in si poskuša predstavljati, kako je, če poletiš tako daleč kot ona. Šestindvajsetletna smučarska skakalka iz Poljan nad Škofjo Loko je odslej tudi junakinja slikanice, v kateri lahko mladi bralci spoznajo, da je za to, da nekdo daleč leti, pomembno, da je discipliniran, skromen, delaven, prijazen ... To so vrednote, ki so pri športnici pritegnile Bojano Fende Habula, avtorico »resnične pravljice« z naslovom Deklica, ki je poletela z mirom. Z ilustracijami jo je opremila Tina Perko.
»Ema Klinec pooseblja vrednote, ki jih najbolj občudujem pri ljudeh in jih želim posredovati naprej svojim vnukom in tudi vsem drugim,« je na predstavitvi knjige v ljubljanski knjigarni Konzorcij dejala Bojana Fende Habula, sicer ustanoviteljica in direktorica Holističnega centra Karnion, zasebne šole, ki je specializirana za hitro učenje jezikov. »Je zmagovita, notranje mirna, disciplinirana, talentirana, prijazna, skromna in neodvisna.«
Ema Klinec, drobno dekle z izjemno kariero, je ob vseh komplimentih, ki jih je slišala na predstavitvi knjige, še naprej izžarevala skromnost ter tiho, premišljeno in na kratko, brez izumetničenosti, odgovarjala na vprašanja. Z različnimi športi se je ukvarjala od malega, zato zdaj kar malo pogreša kakšen nogomet ali košarko, kot je povedala občinstvu. Smučarske skoke je začela trenirati pri šestih letih; že prej sta se v tem športu preizkusila njen brat in sestra in mlajši Emi se je zelo mudilo za njima. »Pri petih letih sem že komaj čakala, da bi tudi jaz začela trenirati, a so rekli, naj počakam še eno leto,« je vedro povedala.
Pri 13 letih je prestala ognjeni krst v celinskem pokalu, v svetovnem pokalu prvič pri 15. V svetovnem pokalu ima 28 stopničk, od tega dve zmagi. Je tudi svetovna prvakinja s srednje skakalnice v Oberstdorfu leta 2021, marca lani je v Vikersundu letela 226 metrov daleč. Tudi v novo sezono je poletela dobro pripravljena, pri čemer treninge in tekmovanja usklajuje s študijem psihologije.
Poti avtorice slikanice, ki je izšla pri založbi Chiara in ima dodana prevoda v nemščino in angleščino, in vrhunske športnice sta se prepletli povsem naravno – Ema Klinec se je prišla učit nemškega jezika. Pri tem se ni izpostavljala, ni poudarjala, kdo je, niti ni prosila za sponzorstvo, je povedala Bojana Fende Habula, kar je nanjo naredilo velik vtis.
S športniki na šoli sicer veliko sodelujejo, med tistimi, ki so se učili tam, so Emini športni kolegi, kot sta Peter Prevc in Anže Lanišek. Na centru Karnion se namreč po besedah direktorice ne učijo samo jezika, ampak vzdržujejo tudi mentalno kondicijo, ki jim pomaga do boljših rezultatov. »Eden od pionirjev je Novak Đoković, poliglot, ki ob učenju sočasno trenira mentalno kondicijo. Vsi športniki od Primoža Kozmusa dalje so imeli boljše rezultate po treningu pri nas,« je zatrdila Bojana Fende Habula, tudi poznavalka gestalt terapije.
V središču njene pozornosti je že od študija naprej naravno učenje jezikov. »Vedno me je zanimalo, kako se učimo materinščino do šestega leta, v primerjavi z matematiko, fiziko, kemijo,« je pojasnila svoje izhodišče. V naših šolah pa se po njenih besedah učimo vse na enak način. V 30 letih, odkar se ukvarja s tem in odkar obstaja njen center, je po svetu spoznala mnoge dobre prakse, največ pa se je naučila v Skandinaviji. »Skandinavci na koncu osnovne šole govorijo vsaj angleščino, če ne še nemščino, kakor materni jezik.« V Karnionu učenje poteka ena na ena, da se, kot pravi, profesor in program lahko prilagodita učenčevemu tempu.
Bojana Fende Habula je imela sicer precej drugačno otroštvo kot Ema Klinec. Ker je bila veliko bolna, je tudi veliko časa preživela v bolnišnicah, tam pa so bile njena družba knjige. »Tako mi ni bilo nikoli dolgčas, imela sem tudi bogato domišljijo. Vzor mi je bila Ela Peroci, zlasti njena slikanica Moj dežnik je lahko balon. Zgodbo sem v sanjah neštetokrat podoživela in tudi veliko letela,« je povedala. In tako tudi majhna Ema iz slikanice, ki ji mama prebira zgodbico Moj dežnik je lahko balon, ponoči sanja, kako leti pod velikim rumenim dežnikom, medtem pa ji ljudje vzklikajo in mahajo z zastavami. In ko se prebudi, se sprašuje, kako naj poleti v resnici, ne samo v sanjah ...
Preplet resničnega, domišljijskega in tudi duhovnega sveta, ki je prav tako vpleten v zgodbo, je upodobila ilustratorka Tina Perko, ki se je po študiju v Milanu začela kaliti kot modna oblikovalka. Med drugim je delala v dveh pomembnih slovenskih paradnih konjih, Muri in Rašici (a v obdobju, ko je o zlatih časih slišala samo iz pripovedovanja sodelavk in sodelavcev, je dejala), potem pa našla zatočišče v svetu domišljije in ilustracij, ki so že 15 let njen poklic. Ni pa v središču njenega zanimanja šport, je prostodušno priznala ilustratorka, zlasti zimski ne, njena rekreacija je kvečjemu sprehod s psom.
Bojana Fende Habula je v preteklosti skupaj z Anito Ogulin in njeno zvezo prijateljev mladine že izdala knjigo Dnevnik prijaznosti. Zakaj je tokrat izbrala formo slikanice? »Ker sem želela narediti knjigo za vse starosti,« je odgovorila. Kot je dodala, je zelo rada tudi babi; z mlajšim vnukom imata poseben ritual, ki mu reče »crkljanje in branje«. »Ker kdor bere, živi tisoče življenj, učim svoje vnuke.«
Z vnuki je tudi že brala slikanice s športnimi junaki, vendar se ni posebej zgledovala po njih. Knjiga je nastala spontano, eden od sprožilcev je bila Ema Klinec, kakor se je vrnila na začetek. »Ko se je prišla k nam učit nemščino, sem takoj začutila, da bo ona junakinja moje tretje knjige.«
Po besedah Bojane Fende Habula jo lahko dobijo tudi otroci, katerih starši si nakupa morda ne morejo privoščiti. Sto izvodov so namreč donirali ZPM Anite Ogulin.
Junaki iz sveta športa so vse pogosteje tema v otroški in mladinski literaturi, na osnovnih šolah pripravljajo tudi športne bralne značke, v okviru katerih jih šolarji prebirajo. Med najbolj znanimi slikanicami, v katerih so glavni junaki prepoznavni športniki, so knjige Primoža Suhodolčana: Janja in čudežna roža s športno plezalko Janjo Garnbret v glavni vlogi, Primož in Bajk: neverjetna dirka s kolesarjem Primožem Rogličem, Goran, legenda o zmaju, kjer z zmaji tekmuje košarkar Goran Dragić, Anže, ledeni junak s hokejistom Anžetom Kopitarjem, Tina in medvedja moč, po kateri vijuga legendarna alpska smučarka Tina Maze, med sorodnimi naslovi so še naslovi njegovih romanov Košarkar naj bo!, Kolesar naj bo!, Ranta vrača udarec.
Kako priljubljene so te slikanice in kako je ocenjena njihova kakovost, smo preverili v Mestni knjižnici Ljubljana. Med 6720 naslovi slikanic, ki so bile v letu 2024 največkrat izposojene v njihovi knjižnici, jih je pri vrhu kar sedem, na katere se podpisujeta pisateljica Julia Donaldson in ilustrator Axel Scheffler, na osmem mestu sledi Muca Copatarica Ele Peroci, nato še dve slikanici omenjene angleške avtorice. Ti naslovi so imeli letos od tisoč do dva tisoč izposoj.
Med slikanicami s športnimi junaki Primoža Suhodolčana je največkrat izposojena Janja in čudežna roža, ki je tudi najnovejša; letos so si jo bralci izposodili več kot 250-krat in je bila na 266. mestu po številu izposoj, druge dosegajo med 200 in 120 izposojami v tem letu.
Omenjene Suhodolčanove slikanice so v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki jih izdajajo v Mestni knjižnici Ljubljana in jih pripravlja Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo skupaj s strokovnim odborom, prejele oceno dobro. V omenjenem Priročniku so sicer dela za otroke in mladino ovrednotena z ocenami pomanjkljivo, dobro, zelo dobro in odlično. Knjige z oceno odlično imajo pravico do znaka za kakovost zlata hruška, ki je tudi najbolj uveljavljeno merilo za kakovostno mladinsko literaturo.
Katera pa so merila, ki opredeljujejo kakovostno slikanico? Mag. Darja Lavrenčič Vrabec iz Mestne knjižnice Ljubljana je pri tem citirala dr. Marjano Kobe, ki v znanstveni monografiji Pogledi na mladinsko književnost (1987) govori o »slikaniškem monolitu«, ki združuje kakovostno besedilno in likovno govorico, ki sta v sozvočju, se dopolnjujeta in celo nadgrajujeta. »Kakovostna slikanica se odlikuje po kakovostnem besedilu, ilustracijah, oblikovanju, jezikovni brezhibnosti, ciljni ustreznosti (pravi naslovnik), skratka po izvirnosti na vseh področjih vrednotenja.«
Priročniki za branje kakovostnih mladinskih knjig so strokovnim delavcem, od vrtca do univerze, pa tudi staršem v oporo, ko iščejo kakovostne knjige za otroke, saj vsebujejo kritičen pregled celotne letne produkcije otroških in mladinskih del (tako dobrih kot pomanjkljivih), znotraj katere so priporočene knjige posebej predstavljene.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji