Pravljični začetek olimpijske sezone Janje Garnbret

Za najboljšo športno plezalko na svetu Janjo Garnbret bi se sezona 2024 težko začela bolje. Na Kitajskem je z zmagama na balvanih in v težavnosti dobila potrditev, da je pozimi delala dobro in nadgradila lansko formo, po vrnitvi v domovino je dočakala tudi izid resnične pravljice Janja in gorska roža s slovensko šampionko v osrednji vlogi. »Letošnje leto je očitno res pravljično, veliko mi pomeni ta knjiga, pravljični sta bili tudi prvi dve tekmi na Kitajskem. Res se vse odvija po načrtih, lahko si le želim, da bi bilo tako pravljično tudi v Parizu,« je nasmejana Korošica zadovoljna z začetkom olimpijskega leta.

V zbirki resničnih pravljic, ki jih navdihujejo izjemni posamezniki, se je Janja Garnbret pridružila največjim imenom slovenskega športa: Anžetu Kopitarju, Primožu Rogliču, Tini Maze in Goranu Dragiću. »V otroštvu sem zelo rada brala, vse me je zanimalo, zato sem si vedno želela ustvariti knjigo za otroke, da tudi njim pokažem, da se vse da, če sanjaš in trdo garaš,« je izid »svojega« knjižnega prvenca, pod katerega se je kot avtor podpisal Primož Suhodolčan, pospremila plezalna šampionka.

Njena pravljica bo morda že letos dobila novo zlato olimpijsko poglavje. Sezona na Kitajskem se je začela povsem po njenem okusu: »Na Kitajskem sem res plezala dobro, še nadgradila sem formo od lani, tako psihično kot telesno, padlo mi je breme z ramen in zdaj je treba le še stopnjevati formo do olimpijskih iger.« Garnbretova po potrditvi forme načrtov ne spreminja, letos bo v pripravi na OI v Parizu več časa posvetila pripravi in treningu v domačem okolju. »Načrti ostajajo enaki, začrtali smo jih že lani novembra. V Salt Lake City ne bom šla, pred Parizom bom tekmovala še konec junija v Innsbrucku, kjer bom nastopila v obeh disciplinah. To bo tudi zadnji test, nato bom do odhoda trenirala doma, želim si biti v Sloveniji, kjer imam mir. V Innsbrucku bom opravila še krajše priprave, to je pa tudi vse,« program dela v ključnih mesecih, ki sta ga začrtala s trenerjem Romanom Krajnikom, opisuje slovenska plezalka.

Psihološko bo Pariz lažji kot Tokio

V tej sezoni bo kakopak vse podrejeno olimpijskemu cilju. Na Pariz Janjo vežejo zelo lepi spomini, leta 2017 je v mestu luči pri 17 letih osvojila prvi naslov svetovne prvakinje, danes je že pri osmih naslovih najboljše na svetu. Zaradi promocijskih obveznosti se je v minulih dneh že mudila v Parizu: »Tokrat mi je prvič uspelo tudi v živo videti Eifflov stolp, prej za to ni bilo časa. Bila sem tudi na prizorišču, kjer bomo tekmovali, sicer tam zaenkrat ni še nič, le nastavki za tribune, sem pa malo začutila to energijo v prostoru, se spoznala z njim.«

Olimpijske igre v Parizu bodo tudi za Janjo prve »prave«, v Tokiu je bil močno prisoten koronavirus, ki je omejil aktivnosti tekmovalk. »14 dni prej smo morali biti na Japonskem, nato smo bili tako ali tako zaprti v hotelu, psihično je bilo zelo naporno. Zdaj bomo šli v Pariz dva dni pred tekmo in nato nazaj domov, tudi s tega vidika bo mnogo lažje. Zdaj tudi že vem, kakšni občutki me čakajo, kako bo pred tekmo, kaj se bo v moji glavi dogajalo med nastopom, vse to mi bo prišlo zelo prav.«

Janja Garnbret pravi, da »živi v pravljici«, saj počne tisto, kar ima najraje. Tako je v svoji resnični pravljici kot živalsko spremljevalko dobila kozo. Zakaj kozo? »Ker dobro pleza in ker se po angleško kozi reče GOAT (Greatest Of All Times, op. a.), kar je lepa vzporednica.«

***

Ker danes, 24. aprila, vsem naročnikom zaradi težav v tiskarni nismo mogli dostaviti časopisa Delo, je vsebina članka prosto dostopna.