Knjižnična nadomestila: Literati se čutijo oškodovane

Javna agencija za knjigo je nedavno objavila razpis za štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila »kot oblike podpore kakovostni izvirni ustvarjalnosti avtorjev knjižničnega gradiva, ki je predmet javne izposoje v splošnih knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo v sistemu Cobiss«. Tako avtorji – predvsem knjig za otroke in mladino – kot društvo pisateljev si že dalj časa prizadevajo, da bi bila pri nadomestilu upoštevana­ tudi izposoja v šolskih knjižnicah. Ker ni, se čutijo oškodovane, pristojni pa za to po njihovem ­nimajo posluha.

Boj za pošteno plačilo avtorjev in založnikov

»Knjižnično nadomestilo je oblika poplačila avtorjem, katerih dela se v splošnih knjižnicah brezplačno izposojajo. Po eni strani je simbolično poplačilo za uporabo intelektualne lastnine, obenem je spodbuda ustvarjalnosti slovenskim avtorjem. Je ena od oblik, ki v času njihovega vse slabšega materialnega položaja ustvarjalcem pomeni korak na bolje. Izposoja del v šolskih knjižnicah je velika in knjižnično nadomestilo tudi iz tega naslova bi pomenilo znaten premik v dobro avtorjev. Moralno zadoščenje, ki ga avtorji dobimo od bralk in bralcev na šolah, je sijajna spodbuda, z njo pa državi ne moremo plačevati davkov,« je za Delo pojasnil pisatelj Slavko Pregl, ki meni, da je »po vseh letih prizadevanj, uradnih pobud in pisem za ureditev tega problema nesprejemljivo, da pristojni še vedno kršijo ustavne pravice približno ­sedemsto avtorjev. Prav je, da ­javnost to ve.«

Ustvarjanje bralne baze

Pregl je nedavno napisal javno pismo Speča ministrstva in okradeni avtorji, potem ko se tri ministrstva – za kulturo, za vzgojo in izobraževanje ter za gospodarstvo –, vsako po svoje odgovorno za področje, niso odzvala na pismo predsednika Društva slovenskih pisateljev (DSP) Dušana Merca izpred nekaj mesecev. Sekcija za otroško in mladinsko književnost (SOMK) pri DSP se s problematiko ukvarja že več let, najintenzivneje od leta 2020, ko so ob pobudi pisateljev Dese Muck in Primoža Suhodolčana prejeli podporo JAK in so se zadeve začele premikati z usklajevanjem med kulturnim in šolskim ministrstvom, a brez ­rezultatov.

Primož Suhodolčan FOTO: Dejan Javornik

»Kot vsi na deklarativni ravni priznavajo, je avtorska pravica neodtujljiva v katerikoli obliki. Tako tudi šolske knjižnice ne morejo in ne smejo biti izvzete. S kolegi z vseh strani sicer dobivamo moralno podporo in prikimavanja, da bi se to gotovo moralo urediti. Ko pa naj bi prišlo do odločitve, vse obstane. Sogovorniki priznavajo, da tega vprašanja o šolskih knjižnicah res niso urejali in da ostaja odprto. Menda zato, ker je treba gledati na to vprašanje kompleksno, torej tudi v kontekstu drugih ukrepov v podporo založništvu in književni ustvarjalnosti,« je poudaril Primož Suhodolčan.

»Prav zadnji čas je pokazal, da se moramo kot država soočiti z vitalnostjo tega področja, ki je konstitutivnega pomena za obstoj slovenskega kulturnega prostora. Vsi, ki pišemo za mlade in vzgajamo bralce, imamo, vsaj po mojem mnenju, v bralnem sistemu zelo pomembno funkcijo, saj ustvarjamo bralno bazo. Če izgubimo bralca že na začetku, ga v sredini ali na koncu ne bomo več dobili.«

Podobno meni predsednica SOMK Nataša Konc Lorenzutti, ki je spomnila, da avtorji književnosti za otroke in mladino ključno prispevajo k bralni vzgoji tako v domovini kot v zamejstvu in v skupnostih Slovencev po svetu ter s tem negujejo in ohranjajo branje v slovenščini. Zato jo skrbi, da bi, če bi zaradi stroška knjižničnega nadomestila za uporabo avtorskih del v šolah začelo primanjkovati denarja za oskrbovanje šolskih knjižnic z novimi naslovi ali bi začele šole zaradi pomanjkanja denarja zatirati izposojo in ukinjati pisateljske nastope, nastala nova nepopravljiva škoda.

»Pri vsakem ukrepu na področju knjige se morajo namreč pristojne avtoritete zavedati, da je branje ogroženo v vseh generacijah in da bere večinoma le še tisti del prebivalstva, ki ni odraščal z digitalnimi tehnologijami. Zato je ljudem, ki krojijo usodo slovenske knjige in avtorjev, na vsak način treba dopovedati, da je branje v materinščini element obstoja ali neobstoja našega jezika, dediščine in kulture nasploh, ob čemer se narod ohrani ali propade,« meni.

Nataša Konc Lorenzutti FOTO: Jure Eržen

Majhni spremembi

Nataša Konc Lorenzutti je opozorila, da imajo mladinski avtorji v šolskih knjižnicah enako ali celo več izposoj kot v splošnih, njihovi nastopi in srečanja z bralci pa to število v času priprav na njihove obiske in po teh še povečajo. Za ponazoritev je navedla svoj primer. Lani so si po podatkih Izuma uporabniki splošnih knjižnic njena dela izposodili 16.526-krat, šolskih pa 13.019-krat. »Od tega je na hitro izračunano okrog 1800 izposojenih knjig za odrasle, se pravi, da se mi število izposoj mladinskih del tako rekoč podvoji, če se všteje šolske knjižnice. Za 13.019 izposoj mi je bila torej avtorska pravica za uporabo brezplačno vzeta,« je ­poudarila.

Za odpravo tega stanja bi bili, tako pisatelji, potrebni le majhni spremembi, in sicer v zakonu o avtorski in sorodnih pravicah ter v zakonu o knjižničarstvu. V prvem bi bilo treba eno besedo izločiti, v drugem dodati. Prvi zakon je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, drugi pa ministrstva za kulturo, ki tudi zagotavlja sredstva za knjižnično nadomestilo v splošnih knjižnicah. Za šolske knjižnice je pristojno ministrstvo za vzgojo in ­izobraževanje.

Slavko Pregl FOTO: Jože Suhadolnik

Kot je v javnem pismu strnil Slavko Pregl, so do nadomestila upravičeni avtorji, katerih dela so v tekočem letu izposojena najmanj 800-krat. Če so več kot 30.000-krat, se število nad tem v izračunu upošteva le 20-odstotno (za prevajalce je spodnja meja 4000). Za eno izposojo so literati leta 2020 prejeli približno 0,4 evra, leta 2022 pa 0,25 evra. V zakonu o knjižničarstvu je določeno, da se sredstva za knjižnično nadomestilo določi »na posebni proračunski postavki najmanj v višini 28 odstotkov sredstev, ki jih ministrstvo, pristojno za kulturo, nameni splošnim knjižnicam za podporo usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti«.

»Je pa tako, da se višina sredstev v žaklju že leta ne spreminja, sploh se ne usklajuje z inflacijo, torej se nadomestilo na eno izposojo prilagaja številu izposoj vseh upravičencev. Zato se lahko zgodi, da imaš več izposoj kot prejšnje leto, dobiš pa manj,« je dodala Nataša Konc Lorenzutti. Ministrstvo za kulturo je poudarilo, da se sredstva v zadnjih štirih letih niso zniževala, ter za prihodnje leto napovedalo 10-odstotni dvig, pa tudi dvig v predlogu proračuna za leto 2026. Za letošnje leto je za namene knjižničnega nadomestila za izposoje v splošnih knjižnicah 1.074.819 evrov.

Politika je naklonjena spremembam

Tako na ministrstvu za kulturo kot ministrstvih za vzgojo in izobraževanje ter za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) so reševanju problematike, kot so zatrdili za Delo, naklonjeni. Na MGTŠ so poudarili, da je treba predlagane rešitve uskladiti in pretehtati med vsemi resorji, ki pokrivajo področje knjižničnih nadomestil. Sem so prišteli še ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, pristojno za visokošolske knjižnice. »Za celovito obravnavo spremembe trenutne ureditve knjižničnega nadomestila bosta nujna kompromisna rešitev in soglasje vseh štirih resorjev,« so sklenili in dodali, kar poudarjajo tudi avtorji, da bi bili za spremembo ureditve knjižničnega nadomestila nujni hkratni spremembi omenjenih zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o knjižničarstvu.

Tudi ministrstvo za kulturo, pristojno za omenjeni zakon, ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje sta s pobudo seznanjeni, njuni predstavniki so se na to temo udeležili več medresorskih sestankov. Na slednjem (tj. MVI) septembra načrtujejo srečanje s predstavniki DSP, ki po njihovih navedbah knjižničnega nadomestila v preteklosti tudi že ni podprlo na račun pravice do plačila za namen ponazoritve pri poučevanju na daljavo.

Branje v materinščini je element obstoja ali neobstoja našega jezika, dediščine in kulture nasploh, ob čemer se narod ohrani ali propade, meni Nataša Konc Lorenzutti. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff

»Potem ko so šole začele delovati v sistemu Cobiss, se je za rešitev s knjižničnimi nadomestili zavzelo tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, saj je knjižnično nadomestilo namenjeno spodbujanju ustvarjalnosti živečih avtorjev, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji ali ustvarjajo v slovenščini na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu. Takšno rešitev je ministrstvo predlagalo ob implementaciji direktive (EU) 2019/790 evropskega parlamenta in sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES s spremembami zakona o avtorski in sorodnih pravicah namesto uvedbe plačila primernega nadomestila za namen ponazoritve pri poučevanju z uporabo elektronskih sredstev.

Slednje namreč pomeni poseganje v civilizacijski dosežek javnega izobraževanja, saj pomeni vdor v šolski prostor z dodatnimi zahtevami, kot sta na primer spremljanje zaščitenih avtorskih del in poročanje o njihovi uporabi za poučevanje. Uvedba takšnega nadomestila ni obvezna, ampak se država zanj sama odloči (Hrvaška in Madžarska se na primer za to nista odločili). Ministrstvo je v tem primeru dalo prednost knjižničnemu nadomestilu v šolskih knjižnicah, saj je to namenjeno podpori ustvarjalnosti avtorjem v Sloveniji. Poleg tega sistem Cobiss avtomatično zagotavlja podatke o izposojah. Ocenjujemo, da je knjižnično nadomestilo v tem pogledu ne le pravičen ukrep, ampak tudi ni obremenjujoč za učitelje.

Dobra mladinska književnost se odziva na družbeno dogajanje

S takšnimi stališči je seznanjeno tudi Društvo slovenskih pisateljev, a knjižničnega nadomestila niso podprli, temveč so vztrajali pri uveljavljanju pravice do plačila za namen ponazoritve pri poučevanju na daljavo,« so zapisali in dodali, da zgolj ščitijo javni interes za izobraževanje in nedotakljivost šolskega prostora, a se hkrati zavzemajo za knjižnično nadomestilo v šolskih knjižnicah kot nacionalni ukrep aktivne kulturne politike. Podobno menijo na ministrstvu za kulturo, a hkrati opozarjajo, da ne morejo prevzeti obveznosti, »tudi finančnih, ki bi jih zahtevalo knjižnično nadomestilo za izposojo iz šolskih, visokošolskih ali specialnih knjižnic, saj so te v pristojnosti drugih ministrstev«.