V nadaljevanju preberite:

Med prvomajskimi prazniki maturanti gotovo ne bodo odrešeni šolskega dela, 6. maja oziroma čez dobrih štirinajst dni se bo začel zrelostni izpit, začenši z esejem iz materinščine (slovenščine, madžarščine, italijanščine). Letošnjo maturo spremlja še posebna obletnica, minevajo namreč tri desetletja, odkar so jo spet uvedli.

V treh desetletjih je po podatkih Državnega izpitnega centra (RIC) maturo opravljalo skoraj 476.500 maturantk in maturantov, od tega na splošni maturi 227.263 (na poklicni od leta 2002 pa 249.154 dijakov). Med njimi je bilo 8778 zlatih maturantov, 661 se jih je proslavilo kot diamantnih, saj so zbrali več možnih točk. Prvo leto, ko je matura spet obveljala kot zaključek srednješolskega izobraževanja in postala vstopnica na univerzitetni študij, to je leta 1995, je maturo opravljalo 7891 kandidatov (oziroma 24 odstotkov srednješolcev), 91 odstotkov jih je bilo uspešnih, od tega je bilo 128 zlatih maturantov.

Okrogla obletnica je lahko pogled tako nazaj kot naprej. Raziskava RIC je pokazala, da je izkazano znanje maturantov zelo povezano s pozneje doseženim socialno-ekonomskim statusom posameznikov v odraslosti, torej približno dve desetletji po maturi. Ali, kot je poudaril direktor dr. Darko Zupanc, je naloga slovenske družbe, da povečamo delež mladih z doseženim zahtevnejšim splošnim znanjem in širšo razgledanostjo ob koncu srednje šole, tudi za mlade z nižjim družinskim socialno-ekonomskim indeksom.

Preberite, kako o maturi razmišljajo še drugi sogovorniki.