Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Potovanja

V hribih že diši po snegu – in smučanju

Na Kaninu že 70 centimetrov snega, pobeljen tudi Krvavec. Prejšnjo sezono si želijo čim prej pozabiti.
Na Kaninu so imeli lani snega v izobilju, a po spletu okoliščin le 39 smučarskih dni, večino pozno spomladi. FOTO: Jure Eržen/Delo
Na Kaninu so imeli lani snega v izobilju, a po spletu okoliščin le 39 smučarskih dni, večino pozno spomladi. FOTO: Jure Eržen/Delo
10. 11. 2021 | 05:00
10. 11. 2021 | 08:16
10:05

Mi bomo pripravljeni in bomo naprave zagnali takoj, ko bo mogoče, se je glasil odgovor slovenskih smučišč o načrtih za začetek sezone, ki ga predvidevajo bodisi že za konec novembra bodisi za sredino decembra. Z zaskrbljenostjo sicer zrejo v epidemiološko sliko, vendar zagotavljajo, da so že prejšnjo sezono preživeli pod pogojem preboleli oziroma testirani, zato zdaj pri preverjanju PCT ne pričakujejo težav. Predvsem si želijo, da se ne bi ponovila lanska zima, ko so na smučiščih, izdatno pobeljenih s snegom, nabrali le za ščepec smučarskih dni.

Na najvišjem smučišču v Sloveniji je bilo v ponedeljek, ko smo se pogovarjali z Manuelo Božič Badalič, direktorico družbe Sončni Kanin in predsednico Združenja slovenskih žičničarjev, kakih 70 centimet­rov snega. Dober meter ga mora zapasti, je povedala, da lahko začnejo pripravljati proge za smuko, in če bodo razmere ustrez­ne, bi lahko proti koncu novembra zagnali žičniške naprave, vsaj ob koncih tedna. Če česa, so se nam­reč v zadnjih dveh letih naučili, da je treba izkoristiti vsak dan; v zad­nji sezoni so imeli na Kaninu komaj 39 smučarskih dni, pa čeprav se je končala šele 19. junija.

Prvi zakon je zakon narave

V tem času končujejo posebni pregled ene od žičniških naprav, pričakujejo tudi, da bodo v kratkem dobili še zadnje obratovalno dovoljenje za gondolo. Čez dve leti bo stara že 50 let, to pa je obdobje, po katerem proizvajalec ne zagotavlja več rezervnih delov. Rešitev bo nova naprava, ki bo sodobnejša, hitrejša in bolj prilagojena na vremenske razmere, kot je hud veter. Ali kot rada ponovi Božič Badaličeva: na Kaninu je prvi zakon narave, šele nato vsi drugi.

Nekaj zaskrbljenosti sicer vzbuja epidemiološka slika, toda tu imajo žičničarji, kot pravijo, že nekaj izkušenj; že prejšnjo sezono so preverjali pogoja testiranosti ali prebolelosti in bodo letos pač PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Ker se bo epidemija prej ali slej umirila, pričakujejo boljšo sezono, kot je bila zadnja. »Smučanje je dejavnost na prostem, že lani se je pokazalo, da so smučišča varna, tudi v zaprtih prostorih, kot so gondole, ob upoštevanju zdravstvenih priporočil ne bi smelo biti težav,« je dejala predsednica združenja žičničarjev. Predprodaja sezonskih vozovnic je sicer slaba, dosegli so komaj desetodstotno raven v primerjavi s prejšnjimi leti. »To je pričakovano, ljudje so zadržani in nočejo kupovati vnaprej, če ne vedo, ali bodo sploh lahko smučali.«

Slaba lanska sezona – na Kaninu so, denimo, izgubili 80 odstotkov prihodkov – je seveda vplivala na poslovanje smučišč. Zato še toliko težje pričakujejo pomoč, ki jo predvideva zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije PKP9; pripada jim subvencija za vzdrževanje in obratovanje žičniških naprav ter povrnitev prihodkov od prodanih vozovnic do 40 odstotkov, vendar nakazil še ni. »Ker imajo smučišča zdaj največ stroškov s pripravo žičniških naprav za prihajajočo zimo, smo na ministrstvo za infrastrukturo naslovili prošnjo, da se ta sredstva izplačajo do konca novembra, in ne do konca decembra, kot je predvideno,« je povedala Manuela Božič Badalič.

Pričakujejo dolgo sezono

Tudi na Krvavcu, kjer je v ponedel­jek sneg lepo pobelil planino, pričakujejo, da bodo izpad prihodkov deloma pokrili sredstvi iz PKP9. RTC Krvavec je sicer v sezoni 2020/2021 edini obratoval, vendar je zaradi ukrepov vlade, kot je bila prepoved prehoda med občinami, kljub temu imel izpad dohodkov. »Lani je smučišče Krvavec vsem zaporam države in ukrepom navkljub obratovalo 123 smučarskih dni, na kar smo zelo ponosni. Narava nas je v pretekli sezoni obdarila z veliko naravnega snega, zato smo smučarjem lahko pripravili vrhunske snežne površine in je bila smuka res odlična.«

Na Krvavcu od letošnje sezone pričakujejo predvsem, da se bo kmalu začela in pozno končala. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na Krvavcu od letošnje sezone pričakujejo predvsem, da se bo kmalu začela in pozno končala. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Na novo sezono – začeli bi jo radi že konec tega meseca ali na začetku prihodnjega – bodo stoodstotno pripravljeni, so zatrdili. Opravili so obvezne tehnične preglede, na nekaterih napravah tudi izredne periodične, prav tako so izvedli nekaj investicij. »Če nam bo vreme naklonjeno in ne bo dodatnega zaostrovanja poslovanja zaradi morebitnega vpliva širjenja virusa, si lahko obetamo rekordno sezono, saj je smučišče v izvrstni kondiciji,« je v odgovorih zapisala Karmen Toromani.

Od letošnje sezone pričakujejo predvsem, da se bo kmalu začela in pozno končala, da bo veliko snega in lepega vremena, zagotovili pa so tudi, da se bo na Plaži Krvavec veliko dogajalo. Ta čas poteka tradicionalna predprodaja smučarskih vozovnic; do zdaj so prodali okoli 200 sezonskih, pri več kot polovici so kupci unovčili turistične bone.

Cerkno vse bolj prepoznavno po termah

Na Cerknem je na začetku tedna deževalo, a Jože Oplotnik, direktor družbe Hotel Cerkno, pod okrilje katere sodijo tamkajšnje smučišče in terme, je bil optimističen glede prihajajoče sezone. Smučišče naj bi odprli 15. decembra, kakor načrtujejo vsako leto. Letos so imeli v načrtu preglede šestih žičniških naprav, štiri so že opravili, dve še bodo, takoj ko se bo vreme izboljšalo. Potem pa bodo čakali na sneg oziroma ustrezne razmere za zasneževanje in seveda na to, kakšni bodo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ukrepi vlade, je dejal sogovornik. »Mogoče pa letos smučarija bo, ne tako kot lani,« je dodal. V prejšnji sezoni so pri njih našteli komaj trinajst smučarskih dni, saj so bili lep čas v črni regiji. »Ne moremo se pohvaliti z lansko sezono, čeprav je bilo veliko snega.«

Na Cerknem še čakajo, da bo zapadel sneg oziroma bodo vremenske razmere primerne za zasneževanje. FOTO: Roman Šipić/Delo
Na Cerknem še čakajo, da bo zapadel sneg oziroma bodo vremenske razmere primerne za zasneževanje. FOTO: Roman Šipić/Delo

Težav zaradi PCT ne pričakuje: »Kdor bo hotel smučati, bo te pogoje izpolnjeval. Problem bi bil lahko le, če bi prešli na PC (preboleli, cepljeni, op. p.).« Novi ukrepi, kot je nadaljeval, omenjajo dvoranske športe, ne pa tudi tistih na prostem, a kakor koli že bo: »Pripravljeni bomo, in takoj ko bo mogoče začeti smučarsko sezono, jo bomo začeli.«

Sezonskih kart je šlo v predprodaji le za vzorec; lani so namreč dali covid garancijo, zato imajo zdaj z minimalnim doplačilom v glavnem zamenjave lanskih kart. Na letošnjo predprodajo tako, je realen Oplotnik, niti ne računajo, lahko pa bi bila večja, če bi lahko s turističnimi boni 21 kupovali tudi druge pakete vozovnice, ne le sezonskih. Na Cerknem sicer še kar traja »poletna« sezona; letošnja je bila boljša kot lanska, saj so veliko energije vložili v promocijo svojih term. »Naše destinacije tako ljudje ne poznajo več le kot zimsko, ampak tudi kot termalno.«

Do smučanja še kolesarjenje

Tudi na Mariborskem Pohorju zelene sezone ni konec; kolesarski park še vedno deluje in bo, vse dokler bo vreme dopuščalo. »Letos smo v Bike parku Pohorje našteli blizu 10.600 obiskovalcev, medtem ko jih je bilo v enakem času lani malenkost manj kot 10.000,« je povedal Miha Rubin iz službe za odnose z javnostjo Javnega holdinga Maribor. Tokratno poletno sezono so zaznamovale tri odmevne tekme v spustu z gorskimi kolesi (evropski pokal, evropsko prvenstvo in svetovni pokal), ki si jih je ogledalo 15.000 gledalcev, med njimi je bilo precej tujih gostov.

Letos so v Bike parku Pohorje, ki še vedno obratuje in podaljšuje poletno sezono, našteli blizu 10.600 obiskovalcev. FOTO: Tadej Regent/Delo
Letos so v Bike parku Pohorje, ki še vedno obratuje in podaljšuje poletno sezono, našteli blizu 10.600 obiskovalcev. FOTO: Tadej Regent/Delo

Pred novo zimsko sezono po Rubinovih besedah že nekaj časa izvajajo pripravljalna dela, ki vključujejo mulčenje smučarskih terenov, urejanje odvodnjavanja, preglede in vzdrževanje vodnih črpališč ter žičnic in podobno. »Ocenjeni strošek pripravljalnih del na zimsko sezono se giblje med petsto in šeststo tisoč evri. V izteku Snež­nega stadiona smo minuli teden vključili napravo za izdelavo snega pri temperaturah nad ničlo (t. i. tovarno snega), snežne topove pa bomo začeli razporejati po smučiščih predvidoma sredi novembra.«

Začetek smuke načrtujejo za drugi vikend v decembru. »Če bodo poleg žičnic in smučišč ob veljavi pogojev PCT lahko obratovali tudi hoteli, apartmaji in gostinski objekti, pričakujemo boljše rezultate kot v minulih dveh sezonah,« je napovedal. Preteklo sezono, ko so imeli 92 smučarskih dni, so morali zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa trikrat prekiniti, število obiskovalcev (okoli 84.000) pa je bilo za 40 odstotkov manjše kot v predhodni. V dobrih zimskih sezonah imajo sicer na Pohorju blizu 200.000 obiskovalcev.

Prve snežne zaplate na jesenskem Pohorju FOTO: arhiv Marproma
Prve snežne zaplate na jesenskem Pohorju FOTO: arhiv Marproma

Pred prihajajočo zimo so prodali približno 1300 različnih sezonskih smučarskih vozovnic, kar je več kot v primerljivem času lani. Okoli 270 so jih smučarji kupili z unovčitvijo bonov. Velik interes pripisujejo tudi temu, da so ponudili paket dnevnih vozovnic, ki ga je še mogoče kupiti z bonom 2021. Predprodaja je bila tako v redu, je presodil Rubin, upajo le, da jih ne čaka kakšno zaprtje. Lani jih je prvo doletelo tik pred božično-novoletnimi prazniki.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine