Ali slišim tuji jezik? Dekleti, ki sta klepetali v španščini, sta se nasmehnili in takoj potešili radovednost, ki je posledica večmesečnega mrtvila na ljubljanskih ulicah: »Da, sva študentki, v Ljubljani sva prek programa Erasmus.« Nabrežje Ljubljanice je bil njun cilj, kjer se je v skupinicah že nabralo nekaj njunih vrstnikov. Turistov v Ljubljani (vsaj uradno) še vedno ni, obiskovalci iz tujine lahko pridejo v glavnem iz poslovnih razlogov, je pa ta čas v mestu na izmenjavi več kot 450 študentov.
Ker zaradi epidemije še vedno velja odlok o začasni prepovedi hotelskih in drugih nastanitvenih storitev, sprejet oktobra lani, obisk glavnega mesta trenutno ni niti približek tistega iz prejšnjih let. Izjema, ki jo dopušča odlok, so gostje, ki potrebujejo nastanitev zaradi gospodarske dejavnosti, in tuji državljani, ki prihajajo v Slovenijo s poslovnim razlogom ali so člani državniških delegacij, športni in zdravstveni delavci.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Na začetku tega tedna je po podatkih Turizma Ljubljana v glavnem mestu obratovalo osem hotelov in trije hostli (številke nihajo, ker se prilagajajo povpraševanju). Vsi skupaj so bili na začetku marca 15-odstotno zasedeni, februarja je bil delež nekoliko višji, 19-odstoten, januarja komaj 11-odstoten, le za odstotno točko večji decembra, ko je obratovalo sedem hotelov in trije hostli.
Katastrofa in še ni videti izboljšanja
Eden od osrednjih hotelov v Ljubljani, Slon, je neprekinjeno odprt od 1. junija lani. Kot je povedal
Željko Vrhovac, tamkajšnji pomočnik direktorja in vodja prodaje, so mesec pozneje odprli tudi sestrski hotel City, a so ga morali ob drugem valu zapreti. Avgusta in septembra so bile njihove postelje približno polovično zasedene, od novembra naprej okoli 12-odstotno, nekaj izboljšanja so zaznali februarja, za marec pričakujejo, da bo hotel Slon 20-odstotno napolnjen.
Kot veleva odlok, od oktobra sprejemajo samo poslovne goste, diplomate in uradne državne obiske, tudi športne skupine, prihajajo iz bližnjih držav, Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Srbije, Italije, v povprečju pa bivajo v Ljubljani dva dneva, je navedel Vrhovac. Izboljšanja rezultatov, ki jih je opisal kot katastrofalne, še ne vidi: »V več bližnjih državah je tretji val epidemije, kar pomeni, da se bodo že tako okrnjena poslovna potovanja spet za nekaj časa ustavila. Do konca junija ne pričakujemo občutnega izboljšanja. Potem bi se morda lahko začelo okrevanje naše panoge, ki pa bo trajalo vsaj do leta 2024 ali 2025.«
Januarja dobrih 2500 gostovPo začasnih podatkih statističnega urada je Ljubljano januarja obiskalo 2550 gostov, kar je za 95 odstotkov manj kot januarja lani. Skupaj so ustvarili nekaj več kot 9200 prenočitev ali 91 odstotkov manj kot v tem mesecu leto prej. Največkrat so prenočili domači gostje (1919 prenočitev ali 21 odstotkov), med tujimi so prevladovali gostje iz Nemčije, Srbije, Poljske, Francije, Italije in Hrvaške. Lani so največ prenočitev opravili domači gostje, sledili so Nemci, Italijani, Francozi, Hrvatje in Avstrijci. Za primerjavo: prvih pet mest leta 2019 so zasedli obiskovalci iz Italije, Nemčije, ZDA, Združenega kraljestva in azijskih držav.
Prostovoljci odhajajo, gostov pa še ni
Med tujimi turisti priljubljeni hostel Celica so zaradi vladnega odloka oktobra prav tako zaprli, kmalu zatem so se dogovorili za bivanje zdravstvenega osebja UKC, sodelovali so tudi s civilno zaščito za nastanitev prostovoljcev, ki so pomagali v domovih za starejše občane, je povedala
Janja Rozman iz zavoda Ljubljanski grad, pod okrilje katerega sodi hostel. Prostovoljci in osebje UKC počasi odhajajo, povpraševanje tujih obiskovalcev pa je za zdaj zelo slabo. Od maja naprej imajo potrjenih nekaj rezervacij skupin iz evropskih držav, a je njihov prihod odvisen od ukrepov, ki bodo veljali v času rezervacije (možnost odpovedi v zadnjem trenutku). Posamezniki pa še ne rezervirajo nastanitev, kot je bila to praksa v prejšnjih letih.
V zadnjem mesecu sta odprla vrata tudi grand hotel Union in uHotel. Kot pravijo v skupini Hoteli Union, so med njihovimi gosti v glavnem tuji poslovneži, več podatkov pa niso razkrili. Hotel Central, ki je prav tako del skupine, je bil sicer odprt ves drugi val epidemije, v tem času tam stanuje tudi precej mladih, ki so v Ljubljani na izmenjavi, saj jih v tem semestru v študentskih domovih niso sprejeli.
Hotel Central je bil odprt ves drugi val epidemije, v tem času tam stanuje tudi precej mladih, ki so v Ljubljani na izmenjavi, saj jih v tem semestru v študentskih domovih niso sprejeli. FOTO: Blaž Samec/Delo
Vsega skupaj je po podatkih ljubljanske univerze v glavnem mestu na izmenjavi 455 študentov, večina jih je prišla prek programa Erasmus+, nekaj tudi prek drugih programov in bilateralnih sporazumov. Največ jih je iz Španije, Francije, Nemčije, Italije, Češke, pravzaprav iz skoraj vseh držav EU, pa tudi iz Turčije, Srbije, Črne gore, BiH in Rusije, je naštela
Darja Lisjak z univerze. Podobno o narodnostni pestrosti poročajo iz hotela Central v Miklošičevi ulici. Nekateri študenti so pri njih že od oktobra.
Mladi, ki so prišli jeseni 2020 na izmenjavo v Ljubljano za vse leto in že od začetka bivajo v študentskem domu, so kljub zaprtju in epidemiološkim razmeram lahko obdržali nastanitev in bodo tam ostali do izteka najemne pogodbe. Tisti, ki so prišli na izmenjavo v tem semestru, torej prejšnji mesec, bivajo pri zasebnih ponudnikih, je pojasnila Darja Lisjak. Kot je dodala, so jim pri iskanju nastanitve pomagali na ljubljanski študentski organizaciji, univerzi ter koordinatorji programov Erasmus.
Večina tujih študentov je tudi
fizično prišla v SlovenijoV tem študijskem letu je v okviru programov mobilnosti Slovenijo izbralo 1400 mednarodnih študentov. Čeprav program Erasmus+ med epidemijo covida-19 omogoča sodelovanje na daljavo, je kar 1377 študentov prišlo v Slovenijo. Kot je pojasnila Maja Peharc, svetovalka na Cmepiusu, je bila lani poleti in jeseni, ko se mobilnost načrtuje, epidemiološka slika bolj ugodna, študentski domovi odprti, tudi visokošolske ustanove so študente (s preventivnimi ukrepi) še sprejemale fizično.
Airbnb deluje
V nasprotju s prvim valom epidemije so na voljo tudi nastanitve prek Airbnb, z nekaj kliki je mogoče ugotoviti, da so resda posamezne za prihodnji mesec že zasedene, cene pa so pri vseh znižane. Kot je poudarila
Zarja B. Mavec iz nepremičninskega podjetja Inalbea, ki pomaga tudi pri oddaji prek omenjenega portala in Bookinga, smejo ti ponudniki sprejemati samo goste, ki so v Ljubljani iz poslovnih razlogov in tudi plačajo prek podjetja. Večino stanovanj, ki so še pred letom blestela na Airbnb, so sicer po njenih besedah dali v dolgotrajni najem, ostalo je le nekaj posameznih ponudnikov, ki so tudi precej znižali cene, da lahko pokrijejo stroške.
Komentarji