Turistične križarke, nemalokrat tako velikanske, da so zasenčile mesta, v katerih so pristale, večinoma še vedno čakajo na izplutje, čeprav bi po objavah na družbenih omrežjih in ponudbi na straneh agencij lahko sklepali, da se ta del turizma prebuja. Kot je povedal Mladen Barukčić, direktor agencije Svet križarjenj, za zdaj po Sredozemlju potuje ena takšna ladja, še ena se ji bo pridružila konec meseca. Za to obliko potovanja se zanima kar nekaj ljudi, a na koncu se jih zelo malo prijavi.



Sloves ladij za križarjenje je bil zaradi netrajnosti in ogromnega števila potnikov, ki so se zgrinjali v oblegana turistična mesta, že pred začetkom pandemije načet. Dodatno ga je lani okrnilo kar nekaj primerov, ko se je med potniki začela širiti okužba z novim koronavirusom, zaradi česar so postale nekakšne potujoče karantene ali celo bolnišnice, saj potnikov v pristaniščih niso hoteli sprejeti.
 

Načrti se ves čas spreminjajo

Leto pozneje je znano, da je bilo takšno zadrževanje potnikov napaka, saj se je okužba na ladjah še bolj širila, a večina križark zaradi pandemije še vedno ne pluje, z njimi pa stoji tudi milijarde dolarjev vredna turistična panoga, kakor je pred dnevi pisal CNN.

Po prvem valu so se sicer lani avgusta križarjenja spet začela in se po besedah Mladena Barukčića v glavnem niso nehala, vendar je obseg zelo omejen. »Na svetu je okoli 400 velikih turističnih ladij, avgusta pa je, denimo, plula samo ena. Pozno jeseni se ji je pridružila še ena in tako sta bili okoli novega leta dve, potem so za nekaj časa nehali, konec januarja pa spet začeli,« je opisal zadnje mesece direktor agencije Svet križarjenj.



Zdaj je na morju križarka iz družbe MSC (Grandiosa izvaja tedenska križarjenja po Sredozemlju), konec marca bo izplula še Costa Smeralda. »Načrti se spreminjajo. Nekaj časa je veljalo, da bodo izplule tudi druge, a se je to zamaknilo na začetek maja. Vse bo odvisno od epidemioloških razmer in ukrepov.« Že zdaj pa je jasno, da bo imelo pomembno vlogo pri zagonu cepljenje.



Križarjenja se torej delno izvajajo, tudi slovenski potniki se jih udeležujejo, vendar je njihovo število zanemarljivo. »Takoj ko ponudijo ladjarji kakšno akcijo, se nam oglasi zelo veliko ljudi, rezervacij pa je zelo malo. Pri eni takšni akciji smo imeli okoli 90 povpraševanj v enem dnevu. V času pred novim koronavirusom bi potem dobili potrjenih 60–70 rezervacij, zdaj pa smo imeli štiri,« je Barukčić navedel primer.

Kot je dejal, jih ne odvrača toliko strah zaradi širjenja okužb na križarkah v preteklem letu, ampak predvsem ukrepi, zaradi katerih menijo, da bi bilo njihovo potovanje okrnjeno. Glavni med njimi je, da ne morejo sami raziskovati mest, kjer se križarke ustavijo, ampak samo v okviru ladijskih izletov. »Toda to je bil eden izmed pogojev, da ladjarji sploh lahko delujejo. Poleg tega so se morali dogovoriti z državami, mimo katerih plujejo, da če imajo na palubi okuženega, ga lahko izkrcajo. Španija tega še ni sprejela, zato lahko ladje plujejo le ob obali Italije in Malte, kmalu bo zraven še Grčija.«


 

Testi, maske in zadrževanje v ladijskem mehurčku

Poleg omejitev, povezanih z izleti, številne goste odvrnejo dodatni stroški za testiranje in morebitna karantena ob vrnitvi. Zdaj so stroš­ki za testiranje sicer nižji, ker veljajo tudi hitri antigenski testi, če pa bi bili zahtevani PCR-testi, bi to, denimo, pomenilo dodatnih 400 evrov za štiričlansko družino.

Potniki ob prihodu potrebujejo negativen test, ki ni starejši od 72 ur, v pristanišču jim nato naredijo še enega. Po ladji je gibanje dovoljeno le z maskami, za mizami v restavraciji ali baru so lahko brez njih. »To je nenadoma postala glavna prednost križarjenj. Ljud­je so navdušeni, da lahko jedo v restavraciji, česar doma že dolgo niso počeli. Hrana je postala kar obstranskega pomena,« je navedel sogovornik. Deloma je omejeno tudi delovanje centrov dobrega počutja, veljajo priporočila o vzdrževanju razdalje, razkuževanju rok ... V nekaterih lukah zahtevajo še dodatne teste, na koncu križarjenja se lahko potniki za plačilo testirajo, da dobijo potrdilo za vrnitev domov.



Teste zahtevajo za vse, tudi tiste, ki so cepljeni ali so preboleli okužbo; kot je pojasnil Barukčić, pri tem vztrajajo, dokler ne bodo sprejeta evropsko usklajena pravila. Novost je tudi zavarovanje za covid-19, ki stane 25 evrov, iz tega po sogovornikovih besedah pokrijejo stroške, ki so povezani z okužbo, morebitno oskrbo v bolnišnico ali prevozom domov.
 

Odvisnost od mednarodnega okolja

Podobno je razmere opisal Tomo Janžič, direktor agencije Center križarjenj Atlantica: »Povpraševanje imamo, po čemer sklepam, da si ljudje želijo potovati, vendar prodamo zelo malo.« Oktobra, novembra in decembra so imeli 95-odstotni padec prometa v primerjavi s prejšnjimi leti. Glavni raz­log za odlašanje pri rezervacijah je po njegovem mnenju predvsem finančni. Ljudje se bojijo rezervirati zaradi tveganja odpovedi; ladjarji so sicer v zadnjem času omilili splošne pogoje, zato lahko ljudje brezplačno zamenjajo križarjenje do 15 dni pred odhodom, če je odpovedano, pa dobijo vavčer. Toda še vedno velja, da denarja ne vračajo, v nekaterih primerih k dobropisu dodajo dobroimetje za osebno porabo na ladji.



Naslednji razlog zlasti med Slovenci je, kot je ugotavljal tudi Janžič, to, da lahko gredo z ladje samo z organizirano skupino, čeravno so ti izleti zdaj cenejši kot v preteklosti. Odlašanja zaradi strahu pred okužbo pa ni zaznal, tudi netrajnostni vidik križarjenj strank ne vznemirja. Temu se sicer nekateri ladjarji, kot je dodal Janžič, prilagajajo in v floto vključujejo ladje, ki so do okolja prijaz­nejše.

Center križarjenj je sicer usmerjen v tovrstna potovanja po bolj eksotičnih državah; nekaj napovedi so ladjarji že izdali za poletje, posamezne za pomlad, vendar je turizem zelo odvisen od mednarodnega okolja, zato bo še nekaj časa trajalo, da se bo zares zagnal, je razmišljal Janžič. Podobno pravi Barukčić: »Upam, da bo to jeseni, a bolj z rezervo raje gledam v leto 2022.«

V agenciji Palma prav tako zaznavajo povpraševanje po križarjenjih. »Naši gostje jih zelo pogrešajo in komaj čakajo, da se odpravijo na tovrstne počitnice. Pripravljeni so sprejeti vse protokole in se prilagoditi novim standardom na ladjah, ki so resnici na ljubo, za potnike dobrodošli,« je povedala Nena Kraševec. Največ zanimanja je za plovbo po zahodnem in vzhodnem Sredozemlju.

Glede povpraševanja je letošnje leto, je dodala Nena Kraševec, skoraj nemogoče primerjati s preteklimi leti. »Upad je seveda precejšen, zato smo veseli vsake nove rezervacije.«