Tudi psa je treba kondicijsko pripraviti na obiskovanje gora

Število psov v Sloveniji iz leta v leto narašča, po podatkih Centralnega registra hišnih živali jih imamo že več kot četrt milijona. Čedalje pogosteje so spremljevalci družin na izletih in počitnicah in tako jih vse več z lastniki obiskuje tudi gore. S tem pa narašča tudi število intervencij, v katerih gorski reševalci pomagajo tudi človekovim ljubljencem.

Lani rekordno število nesreč, največ na območjih Bohinja in Tolmina

Gorski reševalci so lani opravili 687 intervencij, v kar nekaj od teh so bili udeleženi psi. Ti so se največkrat izgubili ali zaplezali, bili so tudi primeri, ko so padli v globel. Nazadnje so psa v gorah, žal neuspešno, iskali februarja s helikopterjem Slovenske vojske in termo kamero.

Lastniki bi morali poskrbeti, da bo obisk gora tudi za pse varen, vendar pogosto niti ne vedo, na kaj morajo biti pozorni. »Tudi ko gremo na izlet v hribe s psi, moramo biti zelo odgovorni. Cilj mora biti preudarno izbran in prilagojen pripravljenosti psa,« je bilo med drugim slišati na nedavnem posvetu o varni hoji v hribe s psi v Triglavu Labu, na katerem so sodelovali gorski reševalec in vodnik reševalnega psa Primož Bajt, inštruktor gorskega reševanja pri Planinski zvezi Slovenije Janez Toni, specializant za vzgojo psov Jure Pribičevič in veterinar pri Zavarovalnici Triglav Bojan Nikolić.

Za varno obiskovanje gora s psom je pomembno:

❶ Da je pes dobro vzgojen in socializiran – v tem primeru je lahko spuščen, sicer naj bo na povodcu tam, kjer je lahko moteč, na primer v bližini planinskih koč, na strmem terenu ali ozki poti. Že v dolini ga naučimo, da hodi tri korake za nami in naj ne rine naprej. Pomembno je tudi, da ne steče za kravo, gamsom ali kozorogom, saj lahko hitro zaide na zahteven teren.

❷ Da so lastniki pozorni tudi na druge obiskovalce gora, zlasti tiste, ki se morda bojijo psov.

❸ Da psa zelo dobro poznamo in ga kondicijsko postopoma pripravljamo na hojo v hribe.

❹ Da je cilj izbran preudarno glede na pripravljenost živali. Strokovnjaki priporočajo, da se s psom odpravimo v gore le po lahkih in nezahtevnih poteh. Zavarovane planinske poti niso primerne. Zelo problematične so tudi ostre skale.

❺ Da pred odhodom preverimo vreme in se na pot zaradi morebitne vročine odpravimo dovolj zgodaj.

❻ Da imajo lastniki s seboj dovolj vode in skodelico, priboljške in opremo za psa: povodec in oprsnico ter nagobčnik (reševalna ekipa ga brez tega zaradi lastne varnosti ne bo vzela v helikopter). Psa je treba zato občasno navajati na nagobčnik.

❼ Da se lastnik in pes, če ju je strah oziroma sta v stiski ali utrujena, obrneta in vrneta na lažji teren. Nekatere pse je v hribih lahko strah, še zlasti če začutijo, da je strah lastnika.

❽ Da v primeru nesreč oziroma poškodb, ne glede na to, ali so udeleženi ljudje ali živali, takoj pokličemo 112.

❾ Da če želimo prenočiti v planinski koči, pred turo preverimo, ali lahko v njej prenoči tudi pes.

Pes se ne ohladi tako hitro kot človek

Pri psih je največ poškodb tačk in ustne votline (zlasti tistih, ki radi tekajo za palico), tako kot pri ljudeh so tudi zanje nevarne dehidracija, utrujenost in pregretost. »Ko opazimo, da pes ne zmore več, da polega po tleh, se mu moramo prilagoditi in se obrniti. Pregretega psa moramo počasi ohlajati z mokrimi obkladki. Pes se ne ohladi tako hitro kot človek, ki popije malo tekočine in je bolje. Zelo dobro moramo poznati svojega psa, preden se odpravimo v hribe z njim,« je opozoril Bojan Nikolić.

Kako pa ravnati ob piku ose, sršena ali ugrizu kače? »V naših gorah so od kač predvsem gadi in modrasi. Njihovi ugrizi niso smrtno nevarni, zato ni razloga za paniko. Ko psa ugrizne kača, ga umirimo in se čim počasneje z njim spustimo v dolino ter poiščemo veterinarsko pomoč. Ob pikih os ali sršenov prizadeto mesto ohladimo in po prihodu v dolino gremo k veterinarju,« je odgovoril Nikolić.

Med najbolj primernimi za v gore strokovnjaki niso izpostavili nobene pasme, glede na anatomijo pa so dejali, da obstajajo omejitve pri velikosti. Čivave, na primer, zaradi majhnosti niso sposobne dolge hoje in jih je zato treba tudi nositi, hitro se utrudijo tudi veliki psi, kot so doge.