Lani rekordno število nesreč, največ na območjih Bohinja in Tolmina

Število nesreč v gorah je preseglo predlansko rekordno število; gorski reševalci so sodelovali pri 687 intervencijah, leto prej jih je bilo 20 manj. V to številko niso vključene intervencije gorskih reševalcev v času katastrofalnih poplav. Prav zaradi vsako leto večjega števila nesreč zlasti turistov, ki zahajajo v gore neustrezno opremljeni in slabo pripravljeni, pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRSZ) menijo, da bo morala država poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij.

Znova veliko dela za gorske reševalce

Kot so sporočili iz GRZS, so turiste reševali v 293 intervencijah, na 322 intervencijah so bile reševane osebe nepoškodovane. Največ nesreč je bilo na območjih Gorskih reševalnih služb Bohinj (90) in Tolmin (84), največ se jih je zgodilo zaradi zdrsa (164) in nepoznavanja terena (146). Pri 295 intervencijah oziroma v 43 odstotkih je sodeloval helikopter.

V letu 2023 je bilo 28 nesreč s smrtnim izidom, leto prej pa 38. Največ (139 oziroma 20 odstotkov) ponesrečenih je bilo v starostni skupini od 20 do 29 let. GRZS je izpostavila tudi izstopajoče intervencije v letu 2023, to so bila reševanja v času avgustovskih poplav, reševanje pod Triglavsko škrbino (GRS Bohinj), akcija na Kokrški Kočni (GRS Kranj), reševanje v steni Jerebice (GRS Bovec), poseben izziv je bilo tudi reševanje bika (GRS Škofja Loka).

Neupoštevanje osnovnih pravil

Podatki kažejo, da je intervencij in nesreč v gorah vse več, predvsem zaradi povečanega obiska gora. V zadnjih desetih letih se je število intervencij s 392, kolikor jih je bilo leta 2013, povzpelo na skoraj 700. Lansko leto je z 20 več intervencijami v primerjavi z letom prej pokazatelj, da veliko obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih je treba upoštevati že pred odhodom v gore.

Prvo pravilo, preden se odpravimo v gore, je, da samokritično izberemo svojim zmožnostim in znanju primerno turo, se nanjo dobro pripravimo, se odpravimo dovolj zgodaj, upoštevamo in večkrat preverimo vremensko napoved na zanesljivih virih ter s seboj vzamemo vso potrebno opremo, ki jo moramo znati tudi uporabljati, opozarja GRZS.

Glede na aktivnosti v gorah, pri katerih so morali reševalci najpogosteje ukrepati, tako kot leto prej tudi v letu 2023 izstopajo hoja po poti (306 intervencij), plezanje (46), hoja po brezpotju (45) in aktivnosti v zraku (36). Kar 20-krat so gorski reševalci reševali pri nesrečah pri delu (gozdarske nesreče).

Poleg reševalnih akcij je bilo v letu 2023 tudi 56 iskalnih akcij. V 295 primerih gorskih nesreč, kar pomeni v 43 odstotkih, je pri reševanju sodeloval helikopter Slovenske vojske ali Policije. Največkrat so reševali nepoškodovane osebe (v 322 intervencijah) in osebe z lažjimi poškodbami (164 intervencij).

V večini intervencij Slovenci

Zaradi lanskih katastrofalnih poplav je bilo od začetka avgusta dalje v slovenskih gorah občutno manj tujih turistov, tako da so bili, v nasprotju z letom prej, v nesrečah v večini primerov udeleženi Slovenci (405 intervencij).

Pri GRSZ opozarjajo, da bo morala država poiskati ustrezno finančno vzdržno rešitev za pokrivanje stroškov reševalnih akcij, še posebej helikopterskih reševanj, ki v zadnjem času, tudi zaradi velikega povečanja števila reševanj tujih državljanov, hitro naraščajo. »Turisti, ki zahajajo v slovenske gore, so velikokrat slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme, velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora,« so zapisali v izjavi za javnost.

Za ureditev širšega področja gorskega reševanja v okviru ministrstva za obrambo pripravljajo, kot so dodali, tudi vsebinske predloge za sprejetje novega zakona o gorskem reševanju (gasilci, denimo, svoj zakon že imajo). »Pri tem gorski reševalci še naprej vztrajamo pri svoji več kot 110-letni tradiciji prostovoljnega načina delovanja,« so zapisali v izjavi za javnost.