Turno smučanje je v zadnjih letih postalo popularno. K temu so precej prispevala tudi družbena omrežja, saj je šport zanimiv in trendovski. Vendar se v celoti izvaja v gorskem okolju zunaj urejenih smučišč, zato na smučarje prežijo najrazličnejše oblike nevarnosti.

Oprema je prilagojena vzpenjanju na smučeh, ki je sestavni del vsake ture; turne smuči so v osnovi zelo podobne alpskim, le da so običajno nekoliko lažje (pri hoji navkreber se pozna vsak gram). Smuči so tudi širše, kar na eni strani omogoča boljšo plovnost pri spustu in hkrati manjše ugrezanje pri hoji navkreber po celem snegu. Na turne smuči so pritrjene turne vezi, ki se od običajnih razlikujejo po tem, da dopuščajo dvigovanje petnega dela (podobno kot pri smučarski tehniki telemark), kar omogoča hojo navkreber. Zato, da turne smuči pri tem ne zdrsnejo navzdol, na spodnjo stran prilepimo turne kože (pogovorno jim pravimo tudi turni psi).



Turnosmučarski čevelj je poleg smuči najbolj bistveni del opreme turnega smučanja. Samo pomislite, kako težko je v alpskih smučarskih čevljih prehoditi že tistih nekaj sto metrov od parkirišča do začetka smučišča. S turnimi čevlji pa rutinsko hodimo več ur, včasih tudi več dni zapored. Zato mora biti turni čevelj lahek, topel in predvsem zelo udoben. Od alpskih se najbolj loči po mehanizmu, ki omogoča preklapljanje med »mehkim« načinom, ki ga uporabljamo za vzpenjanje, in »trdim« načinom za spust oziroma smučanje. Čevelj omogoča tudi pritrjevanje avtomatskih derez. Pogosto se zgodi, da teren postane preveč strm za nadaljevanje na smučeh. Takrat jih namestimo na nahrbtnik in nadaljujemo peš. Takšno vzpenjanje pa praviloma zahteva uporabo cepina in derez.

Nujno poznavanje nevarnosti

Hoja z derezami in cepinom sta le dve izmed številnih zimskih tehnik, katerih obvladovanje, poleg dobrega znanja smučanja, zahteva turno smučanje. Druge so še zaustavljanje padca s cepinom in vrvna tehnika v snegu, zelo pomembna pa je tudi lavinska oziroma plazovna tehnika. Ta zajema terensko analizo nevarnosti proženja snežnih plazov in trening iskanja zasutih v plazovini. Zelo pomembno je, da zasutega najdemo kar se da hitro. Statistika namreč kaže, da ima zasuti v plazu 92 odstotkov možnosti preživetja, če ga najdemo v prvih 15 minutah po zasutju. Po 35 minutah v plazu preživi le še 34 odstotkov zasutih. Poleg tega 90 odstotkov plazov, ki zasujejo smučarje, turni smučarji sprožijo sami.



Žal so družbena omrežja v zadnjih letih velik magnet, ki pozimi v gore pritegne vse več ljudi s pomanjkljivim gorniškim znanjem in izkušnjami. Temu se lahko izognemo, saj lahko v Sloveniji za obisk gora (kamor sodi tudi turno smučanje) najamemo gorskega vodnika.

Poleg tega vsako leto številni alpinistični odseki lokalnih planinskih društev organizirajo alpinistične šole, ki med drugim vključujejo tečaje turnega smučanja in lavinskih tehnik. Posebna usposabljanja v zimskem času organizira tudi Gorska reševalna služba. O aktualnih se lahko pozanimate na spletu (https://www.grzs.si/).