Gradiščanska (nemško Burgenland) je po številu prebivalcev najmanjša od vseh devetih avstrijskih dežel. Začne se na meji s Slovaško pri Bratislavi, nato razteza ob celotni meji z Madžarsko, vse do Slovenije pri prekmurskih občinah Kuzma in Rogašovci. V njej ni alpskih krajin, njen najvišji vrh je na 883 metrih nadmorske višine, prav tako nima večjih mest, zato ima tradicionalno najmanjši turistični promet v Avstriji.

V največjem avstrijskem vinogradu

Letos mineva natanko sto let, odkar je Gradiščanska del Avstrije. V stoletjih vladavine Habsburžanov je bila del madžarskega ozemlja; po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogrske jo je morala Madžarska jeseni 1921 prepustiti Avstriji – razen dela okoli mesta Šopron.

Na zahodnem koncu evropske stepe

Turisti prihajajo na Gradiščansko večinoma poleti, največ domači. Z več kot 2500 kilometri kolesarskih poti, večinoma po ravni ali rahlo hriboviti pokrajini, je dežela zelo privlačna za družine z otroki. Okoli Nežiderskega jezera, najzahodnejšega stepskega jezera v Evropi, ki je večinoma v Avstriji, manjši del pa na Madžarskem, je več kot 1000 kilometrov kolesarskih poti. Območje ob jezeru je od prazgodovine privabljalo ljudi, ki so se naselili na njem, bilo je stičišče različnih kultur, zato je od leta 2001 na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine kot specifična kulturna pokrajina.

Območje ob Nežiderskem jezeru je od leta 2001 na Unescovem seznamu svetovne kulturne in naravne dediščine kot specifična kulturna pokrajina. FOTO: Burgenland Tourismus Gmbh/Birgit Machtinger

Nežidersko jezero je izjemno bogat biotop, v katerem med drugim gnezdita več kot dve tretjini vseh vrst ptic, ki živijo v Avstriji. Pred pandemijo smo kolesarili okoli jezera in videli številne turiste z daljnogledi in fotoaparati z dolgimi teleobjektivi, ki so prišli opazovat in snemat ptice. Številni vinogradniki, ki imajo vinograde v tem delu Gradiščanske, so te pokrili z mrežami, saj so »tukajšnje ptice zelo požrešne«, kot mi je nekoč rekel že pokojni Alois Kracher, svetovno znani pridelovalec vin iz Illmitza, predvsem desertnih. Na prelomu iz 20. v 21. stoletje je bil Kracher na mednarodnem tekmovanju International Wine Challenge v Londonu šestkrat imenovan za vinarja leta in prejel številne druge nagrade. Klet zdaj prav tako zelo uspešno vodi njegov sin Gerhard. Še vedno pa je pri njih mogoče kupiti vina, ki so jih Kracherjevi izdelali pred letom 2007, ko je bil Alois živ. Nasploh je Gradiščanska svetovno znana vinorodna pokrajina z več kot 13.000 hektari vinogradov. Podnebje in tla so primerni za pridelavo močnih rdečih in kompleksnih belih vin, tudi desertnih.

Gradiščanska ima tudi druge znane kmete. Erich Stekovics je svetovno znani pridelovalec številnih sort paradižnika in paprike. Upravičeno je dobil vzdevek »cesar paradižnikov«, ker ima največjo zbirko semen paradižnikov na svetu. Njegovo posestvo je v Frauenkirchnu, ki je v tako imenovanem Jezerskem zakotju (Seewinkel), geografskem žepu, ki ga na zahodu omejuje jezero, na jugu in vzhodu pa Madžarska. Jo Göltl iz Frauenkirchna je eden od številnih bioloških kmetov na Gradiščanskem, ki redijo stare sorte prašičev, kot je mangalica, po kateri je čedalje večje povpraševanje.

Če ne na kolo, pa na drezino

Kolesarske poti so resda prva asociacija Avstrijcev, ko jih vprašajo, kaj je največji turistični adut Gradiščanske. Vendar se ne marajo voziti s kolesi, ko piha močan, mrzel veter. O moči vetra na robu Panonske nižine pričajo številne vetrnice za pridobivanje električne energije. Gradiščanska je ena vodilnih evropskih regij za proizvodnjo vetrne energije in iz obnovljivih virov na splošno, med drugim zato, ker je dežela po vstopu Avstrije v EU (1995) do leta 2013 prejela precejšnja sredstva iz evropskih skladov za nerazvita območja. Številne investicije so bile turistične.

Po vojni so si ob »Dunajskem morju« zgradili koče mnogi umetniki in intelektualci. FOTO: Burgenland Tourismus Gmbh/Birgit Machtinger

Na Gradiščanskem smo vrteli tudi pedale malega tirnega vozila. Vožnja z drezino po železniški progi med Horitschonom in Oberpullendorfom je zlasti v lepem vremenu izjemno doživetje za vso družino. Drezine so v tem primeru majhna tirna vozila s štirimi ali več sedeži, ki jih s pedali poganjamo s sprednjih dveh sedežev. Če se med vožnjo ustavimo za piknik na travniku ali malico v kateri od gostinskih postaj ob progi, jih je mogoče tudi sneti s proge. To je sicer sezonska zanimivost, saj je na voljo le od konca maja do začetka jeseni.

Za pohodnike je zanimiva turistična Jantarna pešpot (Bernstein Trail). Na severu se začne v nekdanjem starorimskem, danes spodnjeavstrijskem mestu Petronell-Carnuntum, gre proti jugu in kmalu doseže sever Gradiščanske. Tam je prvo večje mesto Neusiedl am See, središče poletnega turizma te avstrijske dežele. Nežidersko jezero je bilo med svetovnima vojnama za avstrijski proletariat »Dunajsko morje«. Po vojni so si tam zgradili koče številni umetniki in intelektualci. Sredstva iz skladov EU so privedla do razcveta vlaganj v turizem, zato imata danes Nežidersko jezero in Gradiščanska precej bolj eleganten imidž.

Eno prizorišče v kamnolomu, drugo v jezeru

Jantarna pešpot nato vodi skozi Frauenkirchen in Illmitz v Seewinklu ter se nadaljuje po drugi, zahodni strani Nežiderskega jezera. Po nekaj kilometrih pridemo v Rust, najmanjše statutarno mesto v Avstriji (2000 prebivalcev), od nekdaj znano po vinu in gnezdih štorkelj. Malo južneje, na srednjem Gradiščanskem, so toplice Lutzmannsburg. Termalno vodo so tam odkrili leta 1990 in razvili turistično središče. Na jugu dežele je sicer še nekaj večjih toplic, ki so zanimive zlasti pozimi.

Gradiščanska je svetovno znana vinorodna pokrajina z več kot 13.000 hektari vinogradov. FOTO: Burgenland Tourismus Gmbh/Birgit Machtinger

Nedaleč od Lutzmannsburga je Lockenhaus, edini grad v Avstriji, ki je ohranil srednjeveški videz. Na Gradiščanskem je sicer najti še druge zanimive gradove in dvorce. V Bernsteinu se je rodil raziskovalec Sahare in pilot Laszló Almásy, po čigar avanturah je bil leta 1996 posnet film Angleški pacient, nagrajen z devetimi oskarji. Družina Almásy je še vedno lastnica gradu, v katerem je hotel. Impozantna sta tudi Forchtenstein in Schlaining. V zadnjem je od leta 1982 Avstrijski študijski center za mir in reševanje konfliktov, ki se je razvil v mednarodno priznano kompetenčno središče za to problematiko.

Po letu 1526 je turška vojska zasedla večji del sosednje Madžarske in v naslednjem poldrugem stoletju ogrožala Dunaj, še bolj pa Gradiščansko. Potem ko so bili Turki konec 17. in v začetku 18. stoletja pregnani daleč, do Beograda, je plemstvo na tem območju začelo graditi lepe baročne dvorce, kot sta Halbturn in Kittsee. V središču Železnega (Eisenstadt), glavnega gradiščanskega mesta, je velik dvorec Esterházy, ki ga je zgradila ta madžarska knežja družina. Velja za enega najlepših avstrijskih baročnih dvorcev. Tam je 30 let delal slavni skladatelj Joseph Haydn. V zgornjem delu dvorca je izjemno akustična koncertna dvorana, seveda poimenovana po Haydnu, v kleti pa je največji vinski muzej v Avstriji.

Številna mesta na Gradiščanskem imajo stare vinske kleti. FOTO: Burgenland Tourismus Gmbh/Paul Szimak

Gradiščanska ima tudi dva mednarodno znana poletna glasbena festivala. Nedaleč od Železnega v nekdanjem kamnolomu St. Margarethen izvajajo opere, v Mörbischu pa je največji festival operet na svetu. Ta ima velik avditorij tik ob obali Nežiderskega jezera, medtem ko je oder v jezeru narejen kot otok nedaleč od obale.

750 prebivalcev in 120 kleti

Ne nazadnje je Gradiščanska mednarodno znana po nakupovalnem turizmu. V bližini mesta Parndorf na severu dežele, nedaleč od avstrijsko-slovaško-madžarske tromeje, veliko kupcev pritegneta Designer Outlet Parndorf in Fashion Outlet Parndorf, ki imata skupaj več kot 260 trgovin in nekaj ducatov restavracij. Proizvajalci znanih blagovnih znamk tam prodajajo blago z velikimi popusti.

Na drugem koncu dežele, v hribih južne Gradiščanske, je Heiligenbrunn, ki je turistično zanimiv še zlasti jeseni. V tem mestu s 750 prebivalci je 120 starih vinskih kleti iz 17. in 18. stoletja. Jantarna pešpot se konča v Sv. Martinu pri Rabi, nedaleč od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Tam so našli številne starorimske grobnice, na ta čas nas spominja tudi Muzej Rimljanov.