V največjem avstrijskem vinogradu

Dunaj je obkrožen s Spodnjo Avstrijo, katere del je bil do pred sto leti. Vsakdo, ki iz glavnega mesta potuje proti severu ali vzhodu, se takoj znajde v Vinski četrti, regiji Weinviertel, ki je najbolj obiskana jeseni, vendar je tudi spomladi in poleti privlačna za pohodnike in kolesarje.

Spodnja Avstrija je bila v avstro-ogrskih časih geografsko razdeljena na štiri okrožja oziroma četrti, katerih imena so se ohranila do danes; južno od Dunaja je Industrijska (Industrieviertel), jugozahodno je četrt, poimenovana po sadnem soku (Mostviertel), severozahodno je Gozdna (Waldviertel), Vinska pa severovzhodno od avstrijske prestolnice. Ta imena so tradicionalna, upravno nimajo pomena, ohranila pa so se tudi v turističnem trženju.



Vinska četrt je torej severovzhodni kotiček Avstrije. Na jugu meji z Donavo, na vzhodu s Slovaško, na severu s Češko, na zahodu sicer nima točno določene razmejitve z Gozdno četrtjo, a pravijo, da je to greben nizkega hribovja Manhartsberg, katerega najvišji vrh je 537 metrov nad morjem.

Od Dunaja skozi Vinsko četrt potekata v smeri proti največjima češkima mestoma dve avtocesti: S3 gre severozahodno proti Pragi in A5 proti severu, proti Brnu, metropoli Moravske. Če potujemo po nekaterih cestah, ki gredo vzdolž slednje, kmalu za Dunajem v pokrajini ne prevladujejo več stanovanjske in industrijske stavbe, temveč valoviti griči s številnimi vinogradi.
Kot že v preteklosti je še danes Vinska četrt pravzaprav največji avstrijski vinograd – obsega namreč več kot 13.000 hektarov oziroma 30 odstotkov vseh v državi. Regija je znana po sorti Grüner Veltliner ali zeleni veltlinec, ki velja za avstrijsko avtohtono; poznajo jo menda samo še na Češkem in Slovaškem. Regionalna označba porekla Weinviertel DAC potrjuje, da so tako zeleni veltlinec kot tudi druge sorte v steklenicah s to nalepko izdelani v Vinski četrti.
 

Velemesto avstrijskih penin

Čeprav za središče spodnjeavstrijskega in celo celotnega avstrijskega vinarstva velja Krems na Donavi, ki ni v Vinski četrti, se lahko ima slednja v enem segmentu vendarle za avstrijsko vinsko prestolnico. Poysdorf, najbolj znano mesto v četrti, je hkrati središče proizvodnje penin v Avstriji. V Poysdorfu in njegovi neposredni okolici ter v bližnjih mestih Falkenstein in Kronberg so za obiskovalce odprte posebne kletne uličice oziroma Kellergassen, kompleksi ruralne arhitekture, ki je značilna prav za avstrijski Weinviertel in še nekatera bližnja območja, kot so Gradiščansko (Burgenland) in obmejni kraji s Češko in Madžarsko. To so vrste hiš brez dimnikov ob cestah v bližini vinogradov, ki so večji del vkopane v zemljo in so pravzaprav vinske kleti.



Turizem je tu zelo živahen jeseni, vendar je tovrstna pokrajina tudi poleti in spomladi privlačna za kolesarje in pohodnike. Vinska četrt ima številne zanimive tematske poti za kolesarje, ki niso preveč zahtevne; dolge so od 35 do 75 kilometrov in povezane z vinom, seveda. Kdor si želi nekaj pomoči pri poganjanju koles, lahko najame električno kolo, kdor pa si ne želi kolesariti, se lahko zateče k dobri stari železnici, in to s pridihom nostalgije. Skozi četrt je vozila prva parna železnica, zgrajena v avstrijskem cesarstvu, Železnica cesarja Ferdinanda, katere gradnja se je začela v drugi polovici 30. let 19. stoletja.

Na tej progi, severovzhodno od Dunaja, je mesto Strasshof, katerega uradno ime je Strasshof an der Nordbahn (Strasshof na Severni železnici). Ljubitelji starih vlakov tukaj uživajo, zlasti v dneh, ko tamkajšnji železniški muzej prikazuje, kako stare lokomotive iz muzejskega inventarja še vedno vozijo. V muzeju hranijo in občasno vozijo 250 lokomotiv in vagonov. V eni stari kompoziciji, ki ga sestavljajo vagona z lesenimi klopmi, stara okoli 70 let, in 60 let stara dizelska lokomotiva, smo se vozili od Bad Pirawartha do Sulza. Tir ni več v uporabi ne za potniški ne za tovorni promet, zato ga je skupina navdušencev in podjetnikov kupila in spremenila v Muzejsko železnico Vinske četrti.



Kot že ime pove, je Bad Pirawarth na izhodiščni postaji te proge zdravilišče in danes znan avstrijski rehabilitacijski center. Na drugem koncu muzejske železnice, v eni izmed krajevnih skupnosti mesta Sulz, je etnološka Muzejska vas Spodnja Sulza (Museumsdorf Niedersulz), največji muzej na prostem v Spodnji Avstriji. Več deset hiš in drugih objektov in njihove notranjosti prikazujejo, kako so ljudje živeli v tej regiji okoli leta 1900.
 

Največji muzej v Avstriji, posvečen enemu umetniku

Weinvirtel sicer nima velikih urbanih središč, pomembnih umetniških muzejev in drugih kulturnih ustanov, ni pa niti popolnoma brez njih. Nitschev muzej (Nitschmuseum) v Mistelbachu, približno 60 kilometrov severno od Dunaja, je največji monografski muzej v Avstriji, posvečen enemu samemu umetniku.

Hermann Nitsch, rojen leta 1938, je še živ in včasih se rad pogovarja z novinarji. Zaslovel je v šestdesetih letih, ko je bil eden od protagonistov umetniškega gibanja, imenovanega dunajski akcionizem. Njegova umetniška dejanja, ki vključujejo vsa čutila, so vključevala različne, številne umetniške oblike: slikarstvo, arhitekturo, glasbo ... pa tudi žrtvene in liturgične obrede. Nitsch je bil zato tarča številnih kritikov, tako iz cerkvenih krogov kot zaščitnikov živali, v 60. letih pa je imel tudi težave z državnimi oblastmi. Zato je emigriral v Nemčijo, kjer je živel več let, bil pa je tudi profesor na umetniških akademijah v Frankfurtu in Hamburgu. Nitschev muzej je v halah nekdanje tovarne kmetijskih strojev in je vsekakor vreden ogleda.




Vinska četrt je poleg vina znana tudi po beluših. Marchfeld ob reki March, območju, ki se začne tik za vzhodno-severovzhodno mejo Dunaja, je središče gojenja avstrijskih belušev. Tamkajšnji beluši so bili eden prvih avstrijskih kmetijskih proizvodov z registriranim in zaščitenim poreklom v Evropski uniji. Okoli 1400 ton na leto, kar je približno 60 odstotkov vse avstrijske pridelave te kmetijske rastline, dobijo na več kot 300 hektarih beluševih polj v Marchfeldu.

V tem delu Vinske četrti, predvsem v mestu Marchegg, prihodnje leto pričakujejo veliko število obiskovalcev, saj v gradu pripravljajo veliko deželno razstavo Skrivnosti Marchfelda: ljudje-kultura-narava, ki bo od konca marca do sredine novembra 2022.