V vsaki dolini dvorec, na vsakem griču grad

Stare dvorce in gradove vidimo v različnih delih Evrope, še posebej veliko jih je vzhodno in južno od Dunaja, na Štajerskem – tako na Avstrijskem kot na Slovenskem –, na Gradiščanskem pa tudi na severu Hrvaške. Dežela Gradiščansko (nem. Burgenland) je po svojih gradovih, verigi utrdb na vzhodu Avstrije, dobila tudi ime.

Ta del nekdanje ograde iz gradov Habsburžanov je območje, ki ima eno največjih gostot dvorcev, samostanov in vojaških obrambnih utrdb na svetu. Stare zgradbe so že vrsto let povezane v turistično-marketinško delovno skupnost Cesta gradov (Schlösserstrasse ali Castle road)). Njen predsednik, Andreas Bardeau, lastnik dvorca Kornberg na avstrijskem Štajerskem, si želi, da bi bila znana kot, recimo, podobna nemška cesta (Burgenstrasse) ali gradovi na Loari v Franciji.

Skupnost Schlösserstrasse/Cesta gradov ima trenutno 41 članov: 28 v Avstriji (22 na avstrijskem Štajerskem in šest na Gradiščanskem), devet v severovzhodni Sloveniji in štiri na severu Hrvaške. Slovenski členi Ceste gradov so gradovi Ormož, Velika Nedelja, Ptuj, Slovenska Bistrica, Lendava, Negova, Murska Sobota, Grad in dvorec Rakičan.


 

Zrcalo preteklosti

Utrjene aristokratske palače so v tem delu Evrope več stoletij igrale pomembno obrambno vlogo. Zagotavljale so zaščito pred osmanskimi vpadi, ki niso bili redki. Turška vojska je Dunaj oblegala dvakrat, v letih 1529 in 1683, obakrat neuspešno. Po drugem obleganju Dunaja so bili Turki, v drugem desetletju 18. stoletja, dokončno potisnjeni južno od Save in Donave. Gradovi in ​​dvorci pa so ostali, večinoma kot zrcalo preteklosti, ne le vojne. Spominjajo nas na cesarje, kralje, kneze, viteze, romantične ljubezni in krvave dogodke. Domišljijo nam spodbujajo tudi govorice o duhovih, ki da so bivali v njih.

Nekatere od teh zgradb so še vedno v lasti plemiških družin, a le malo jih ima še vedno velika posestva gozdov in kmetijskih zemljišč. Za lastnike gradov sta turizem in gostinstvo pomemben vir zaslužka in tega pogosto nujno potrebujejo za razmeroma drago vzdrževanje takšnih objektov. Gradovi in ​dvorci iz tega dela Avstrije in drugod so danes prostori za koncerte, gledališke predstave, umetniške in druge razstave, konference, poroke ... Nekateri imajo stalne muzeje, številni še restavracije, v nekaterih je mogoče tudi prenočiti.


 

Noč v hiši angleškega pacienta

Eden od dvorcev, kjer lahko turisti prenočijo, je Bernstein. Je najviše stoječi grad na Gradiščanskem, zato je z njega čudovit razgled na valovite predele najvzhodnejše avstrijske dežele. Do leta 1918 je bilo Gradiščansko v madžarskem delu Avstro-Ogrske, od leta 1920 pa v Avstriji. Pred razpadom habsburške monarhije, leta 1892, je Bernstein kupila plemiška družina Almásy. Najbolj znan iz te družine je grof László Ede Almásy, pustolovec, čigar življenje je bilo navdih za knjigo pisatelja Michaela Oondatjea Angleški pacient. Istoimenski film je leta 1997 dobil kar devet oskarjev.

Bernsteinovi gostje prenočijo v sobah s starim pohištvom, kupijo lahko tudi vina znamke Almásy, ki niso iz lastnih vinogradov, ampak z različnih vinorodnih območij srednje in jugovzhodne Evrope (nekatera so iz Slovenije). Na vsaki nalepki je napisano, koliko kilometrov je vinograd oddaljen od Bernsteina.



Eden najimpresivnejših na Cesti gradov je nedvomno Riegersburg v jugovzhodnem delu avstrijske Štajerske. Od leta 1822 je v lasti ene veje liechtensteinske knežje družine, stoji pa na strmi vulkanski skali, ki se dviga 200 metrov nad okolico. V času turških vpadov je veljal za najmočnejšo trdnjavo krščanstva. Danes je do gradu mogoče priti z zunanjim dvigalom, obiskati muzejsko zbirko in si ogledati šov sokolarjev s pticami roparicami. Riegersburg je v štajerski regiji Vulkanland, znani po nasadih jabolk, vinogradih, kulinariki ... V občini Riegersburg ima sedež svetovno znana čokoladna manufaktura družine Zotter pa tudi mednarodno znan obrat za izdelavo žganih pijač in kisa družine Gölles, ki je proizvedel prvi jabolčni balzamični kis na svetu. Oba sta odprta za obiskovalce.

Na vrhu davno ugasnjenega vulkana je tudi Güssing, najstarejša ohranjena trdnjava na Gradiščanskem, s katere je lep razgled na Panonsko nižino. Skoraj pol tisočletja je bil v lasti madžarske, pozneje tudi avstrijske knežje družine Batthyány. Grad ima veliko muzejsko zbirko z več kot 5000 eksponati, med njimi sta portreta, ki ju je v 16. stoletju ustvaril Lucas Cranach starejši, eden najpomembnejših nemških slikarjev. Tik pod gradom so ogromni ribniki. Kripta Güssinga, s številnimi sarkofagi Batthyányjevih, je ena največjih v Avstriji.


 

Romantika na dvorcu Obermayerhofen

Niso vsi utrjeni gradovi mesta za spodbujanje razmišljanja o konfliktih, obleganjih in vojnah. Na Gradiščanskem smo obiskali Schleining, ki je od leta 1980 v lasti dežele. Od leta 1983 je v njem avstrijski študijski center za mir in reševanje konfliktov. Ena najnovejših publikacij tega centra je Uspešno preprečevanje vojne in državljanske vojne v 16 primerih, osvežujoče branje, ki bralcu pokaže, da se ljudje (čeravno le redko) vojni lahko izognejo s sporazumom.

Veselo razpoloženje pogosto vlada na dvorcu Obermayerhofen na jugovzhodnem avstrijskem Štajerskem. Po drugi svetovni vojni je bil zapuščen, dokler ga ni leta 1977 kupil nemški grof Harald Kottulinsky; Obermayerhofen je bil namreč že od leta 1777 do 1924 v lasti družine Kottulinsky. Harald in njegova žena sta ga prenovila in zdaj je v njem hotel s 27 sobami. V dvorskem kompleksu je ljubka baročna kapela, okoli pa velik park, zato ne preseneča, da je od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja najbolj romantična lokacija za poroke v tem delu Avstrije.



Grad Neuhaus v bližini mesta in jezera Stubenberg na vzhodu Štajerske se zdi nekako najbolj intimen in najstarejši od vseh v avstrijskem delu Ceste gradov. To je stolp iz 14. stoletja, okrepljen med turškimi vpadi v 16. stoletju. Neuhaus je zgorel po udaru strele leta 1800, nato je bil dve stoletji ruševina, dokler ga ni kupil in obnovil Karl Vetter von der Lilie iz stare grofovske družine, ki je imela v Sloveniji številna posestva in gradove (na etiketi piva Zlatorog je bil še desetletja po drugi svetovni vojni njihov grb). Neuhaus ima skupno tri apartmaje za goste v poletni sezoni.
 

Grajski modeli iz lego kock

V tem delu Avstrije, nedaleč od Riegersburga, je dvorec Kornberg. Od leta 1871 je v lasti družine Bardeau, s koreninami v Franciji, ki je v 19. stoletju pridobila veliko premoženje s trgovino in ladjedelništvom v Benetkah in Trstu. Cesar Franc Jožef jim je na začetku 20. stoletja podelil grofovski naslov.

Iz te družine je sedanji upravitelj gradu Kornberg, omenjeni predsednik Ceste gradov, Andreas Bardeau, ki turiste redno vodi skozi grad, poln starega pohištva, orožja in drugega inventarja. V Kornbergu je planetarij in stalna razstava Mali svet velikih gradov, ki predstavlja 17 velikih modelov različnih, svetovno znanih gradov, z izjemno natančnostjo narejenih v neki ruski delavnici. Letos je do božiča v Kornbergu podobna, posebna razstava grajskih modelov iz lego kock.