Počitniška tedna sta vsekakor popravila vtis s slovenskih smučišč, pa vendar tej ugotovitvi vselej sledi dodatek sogovornikov, da je izkupiček daleč od tistega, ki so ga imeli celo v zimah, bolj bornih s snegom. »Ker ni bilo stacionarnih gostov, smo imeli 70 odstotkov lanskega obiska,« je poročal Boštjan Paradiž s smučišča Kope. Ugotovitev je mogoče posplošiti za večino drugih smučišč v Sloveniji, in to v sezoni, ki bi lahko bila zaradi (že skoraj izjemoma) dobrih snežnih razmer rekordna.



Kdor se je v zadnjih dveh tednih odpravil na smučišče, se je moral za užitek na snegu nekoliko bolj potruditi in biti bolj potrpežljiv kot v preteklih letih. Prvi pogoj za vstop je za odrasle že testiranje, nato čakanje v vrstah za vozovnice in navsezadnje na vstop v žičniške naprave, tako rekoč nujne so bile tudi predpriprave z nekoliko izdatnejšo malico iz nahrbtnika, da bi se izognili še čakanju na okrepčilo.

Tudi smučarskih tečajev je bilo manj, učitelji pa na koncu precej iskano blago, saj so jih šole to sezono seveda najele manj. V Kranjski Gori je bilo, denimo, že na začetku preteklega tedna komaj še kaj prostih terminov za individualne ure smučanja. Temu primerna je tudi ugotovitev o obisku; Irena Golc iz RTC Žičnice Kranjska Gora ga je v počitniških tednih ocenila kot presenetljivo dobrega – a še vedno neprimerljivega s preteklim letom.
 

Še dobro glede na razmere

Zadovoljstvo z obiskom v počitniških tednih so glede na vsesplošne razmere izrazili tudi na drugih smučiščih. »Glede na to, da smo bili januarja zaprti, je bil februarja obisk kar dober. Še vedno pa ni bilo stacionarnih gostov, zato bomo dosegli kvečjemu 70 odstotkov lanskega obiska,« je povedal Boštjan Paradiž, direktor družbe Vabo, ki upravlja smučišče na Kopah. Izpad je tam letos velik tudi zaradi tega, ker ne gostijo šolskih skupin. Smučarske tečaje so sicer izvedli, a nikakor ne toliko, kot bi jih, če bi imeli goste nastanjene na smučišču, je znova poudaril sogovornik.



Na Voglu so v času počitnic dosegli 93 odstotkov vsega obiska v minulem mesecu, dober je bil zlasti v drugem tednu počitnic, je povedala direktorica tamkajšnjih skupnih služb Aleksandra Fiorelli. »V primerjavi z lanskim letom, ko so bile slabe snežne razmere, zaradi česar smo naprave zagnali šele 5. marca, je bil celo boljši, še vedno pa slabši kot leto prej, nekje na 70 odstotkih takratnega rezultata,« je ocenila. Da je leto posebno, je bilo mogoče ugotoviti tudi v tamkajšnjih smučarskih šolah (Finžgar in Alpinsport); v prvem tednu počitnic niso imeli nobenega dela, v drugem pa so dosegli manj kot deset odstotkov obiska, kakršnega so sicer navajeni v povprečnem dnevu povprečnega leta.
 

Obisk primerljiv z lanskim

Bolj zadovoljni z obiskom so lahko učitelji smučanja na Krvavcu. »Zlasti v drugem počitniškem tednu se je kar lepo število otrok udeležilo smučarskih tečajev, a jih je bilo skupaj še vedno približno polovico manj kot lani,« je povedala Barbara Božič iz marketinga RTC Krvavec. Odlične snežne razmere in krasno sončno vreme so sicer, kot je dejala, na smučišče privabili veliko smučarjev. Točnih podatkov še nimajo, je pa bil obisk primerljiv z lanskim; na najboljši dan so imeli več kot 3000 smučarjev.



O tem so med drugim pričali posnetki, ki so zakrožili po družbenih omrežjih, in poročila o gneči in dolgih vrstah pred vstopom v kabinske žičnice na Krvavcu in Voglu. Na smučiščih pravijo, da jih je med počitnicami obiskalo več inšpekcijskih služb. »Nadzor je potekal vsak dan in še vedno poteka,« je dejala Aleksandra Fiorelli z Vogla, »vsak dan so bili navzoči tudi redarji in policisti, poleg tega smo svojo ekipo okrepili z dodatnimi nadzorniki na smučišču ter z redarji na vstopni in izstopni točki.« Kot je dodala, so ljudje večinoma spoštovali priporočila, »vedno pa se najdejo posamezniki ...«.


 

Večinoma le opozorila

Tudi na Krvavcu so imeli več obiskov inšpekcijskih služb, »ki so, kolikor sem obveščena, v večini zadovoljne z našim delom. Bilo je nekaj priporočil in nasvetov, kako in kaj lahko še izboljšamo,« je povedala Barbara Božič. »Na vstopni postaji kabinske žičnice se je v jutranjih urah, kar je razumljivo, zbralo večje število smučarjev, a je vse potekalo gladko in po našem mnenju zelo varno. Vsi smučarji morajo glede na zahteve imeti negativen izvid testiranja na covid-19, poleg tega zaščitna oprema in zaščitna maska zagotovo poskrbita za varnost.«

Policisti in inšpektorji sicer o kršitvah spoštovanja ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 niso poročali, so pa izrekli več deset opozoril, večinoma zaradi tega, ker obiskovalci niso nosili mask in vzdrževali razdalje v vrstah.



Kot kažejo podobe spletnih kamer in poročila s smučišč, imajo inšpektorji te dni bistveno manj dela. Obisk je pričakovano upadel, čeprav so snežne razmere še vedno zelo dobre. Na Voglu, kjer je več kot 2,5 metra snega, upajo, da bo sezona trajala čim dlje, morda celo do maja. Tudi na Krvavcu si želijo, da bi lahko čim bolje izkoristili odlične snežne razmere in vsaj do sredine aprila nemoteno obratovali. »Morda bo letos mogoče smučati še celo okoli 1. maja,« je sklenila Barbara Božič. Vendar si sezone, kot je bila letošnja, nikakor ne želijo nikoli več.
 

Svetovno prvenstvo brez gledalcev

Na Rogli so imeli več dnevnih obiskovalcev v prvem tednu počitnic, ko so bili prosti šolarji iz vzhodnega dela države. Glede na razmere so z obiskom zadovoljni. Če bodo vremenske razmere optimalne, načrtujejo, da bo smučišče obratovalo do 4. aprila. Kot je zagotovila vodja prodaje Simona Kalan, ves čas skrbno spremljajo in upoštevajo predpisane in priporočene ukrepe NIJZ in drugih pristojnih institucij, kar so potrdili tudi inšpektorji, ki so jih obiskali v preteklih dneh.



Prav ta dva dneva gostijo svetovno prvenstvo v deskanju, vendar potekajo tekme zaradi epidemije koronavirusa in ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 žal brez navijačev ob progi in ciljni areni. Tekmovalno vzdušje je kljub temu, kot je poudarila Kalanova, mogoče doživeti preko televizijskega prenosa, družbenih omrežij in drugih sodobnih komunikacijskih kanalov.  

Na včerajšnjem paralelnem veleslalomu in današnjem paralelnem slalomu se za lovorike poteguje okoli 120 deskark in deskarjev iz kar osemindvajsetih držav, med njimi tudi Rok Marguč, Tim Mastnak in Žan Košir.