»Zimsko-sportni meeting« v jugoslovanskem Davosu

Jutri se bo na Pokljuki sklenilo svetovno prvenstvo v biatlonu, a v bohinjskem koncu bodo že danes slavili lep mejnik v zimskih športih. Mineva namreč natančno sto let od prvega zimskega državnega prvenstva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v kar petih panogah. Na Žižkovi skakalnici so dosegli rekordno daljavo devetih metrov, v teku na smučeh po brdih pa »dobili« junake, ki so Kraljevino SHS v smučarskih tekih zastopali tudi na olimpijskih igrah v Chamonixu tri leta pozneje.



Prvenstvo v Bohinju, ki ga je razpisala Ljubljanska športna zveza v imenu državnega olimpijskega odbora, se je začelo že teden dni prej, 13. februarja 1921, in sicer s sankanjem na enosedežnih in dvosedežnih saneh na Sankališču Belvedere ob vznožju Koble, toda državno prvenstvo je štelo samo za kategorijo seniorjev. Ženske, juniorji in dečki so tekmovali le za naslov slovenskih prvakinj in prvakov; prve so slavile kot državne prvakinje Gorenjske, drugi pa kot državni prvaki Bohinja.
 

Pomemben zgodovinski mejnik

Glavnina tekmovanja, ki so ga navajali kot prvi »zimsko-sportni meeting«, se je dogodila 20. februarja, torej pred natančno stotimi leti. Na zaledenelem Bohinjskem jezeru so se tekmovalci najprej pomerili v umetnostnem in hitrostnem drsanju na 500 metrov, sledila je tekma v teku na smučeh po brdih, na kateri je med moškimi kot državni prvak slavil domačin, gozdar Janez Hlebanja, tekmovale pa so tudi štiri ženske. Tega dne so izpeljali še prvenstvo na smučarski skakalnici dr. Cirila Žižka iz Ljubljane, ki je v bližini sankališča zgradil prvo smučarsko skakalnico že leto prej s pomočjo vojakov iz prve svetovne vojne.



Na tem tedaj edinem umetno postavljenem objektu za smučarske skoke v Kraljevini SHS je bila tega dne postavljena rekordna daljava devetih metrov. Nekateri tekmovalci so nastopili v več panogah in v reviji Šport so med drugim poročali takole: »Bil je to krasen dan, velik dan, ki bo ostal v prijetnem spominu vsem tekmovalcem kot mnogobrojnim opazovalcem in izletnikom, dospevšim iz Zagreba, Karlovca, Dalmacije, Ljubljane, gorenjske doline in drugih krajev Jugoslavije, pomemben dan, ki bo tvoril prevažen datum v zgodovini razvoja jugoslovanskega smučarstva.«

Kot k temu dodaja Matjaž Stare, koordinator za razvoj zime pri Turizmu Bohinj, sicer pa doktor kineziologije, je bilo to prvenstvo pomemben zgodovinski mejnik, ki je na žalost ostal nekako prezrt, še zlasti zaradi Planice, kjer pa so prvi državni rekord postavili šele trinajst let pozneje, torej leta 1934. Pomembno se mu zdi tudi, da so v zimskih športih tekmovale ženske, prvenstvo pa navaja tudi kot infrastrukturni mejnik.

»Poleg Slovencev, ki so večinoma zasedli prva mesta, so med tekmovalci prevladovali še Hrvati iz Zagreba. Od smučarskih tekačev, ki so nastopili na prvenstvu leta 1921 v Bohinju, so trije nastopili tudi leta 1924 na zimskih olimpijskih igrah v Chamonixu, poleg hrvaškega tekmovalca še Slovenca Vladimir Kajzelj in Zdenek Švigelj,« je poudaril sogovornik. Švigelj se je v smučarskem teku na 18 kilometrov uvrstil na 32. mesto, Kajzelj pa dve mesti za njim. V teku na 50 kilometrov sta oba odstopila, je mogoče prebrati na spletni strani slovenskega olimpijskega komiteja.



Kako to, da se je državno prvenstvo zgodilo prav v Bohinju? Po besedah Stareta, ki je brskal po zgodovini, kaže temelje iskati še pred prvo svetovno vojno, pravzaprav v prihodu železnice, ki je od leta 1906 dalje pospeševala zimski turizem v teh krajih. Za obiskovalce iz tržaškega zaledja se je po prihodu čez tunel v Bohinju odpiral povsem drug svet, to je bila najbližja zimska destinacija.

Ko se je železnica gradila, so za delavce postavili namestitve, po njihovem odhodu pa so jih preuredili v apartmaje in sobe za goste. Sem so rade prihajale bogate Tržačanke v krznenih suknjah oziroma vsi tisti, ki so za počitnikovanje imeli čas in denar. V reviji Šport, ki je izhajala med letoma 1920 in 1922 in je poročala tudi o prvem prvenstvu, so o Bohinju pisali kot o jugoslovanskem Davosu oziroma Švici. »Toda premožnejši so si že konec 18. stoletja, torej v času, ko je četverica Bohinjcev osvojila Triglav, v Bohinju že pozimi najemali vodnike. Je pa v teh krajih vse tja do prve svetovne vojne imela zima bolj kot ne slabšalni status, domačini so čakali le pomlad in poletje, ko je v goste prišlo več ljudi. A ko so se začeli razvijati tudi zimski športi, je dobila drugačen pomen, priložnost za turizem pa se je razpotegnila čez vse leto,« je opomnil sogovornik.

Smučarskotekaški izziv

Še danes je za Bohinjce najpomembnejša poletna sezona, a kot pravijo na Turizmu Bohinj, je prav dejstvo, da so gostili prvo državno prvenstvo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, priložnost, da v kraju ponovno začnejo razvijati tudi zimski turizem. Ob častitljivem jubileju prvenstva vabijo na smučarskotekaški izziv, saj obiskovalcev zaradi trenutnih epidemioloških razmer ne morejo povabiti na organizirano in bolj množično prireditev. Proge so urejene na treh lokacijah, še do konca tega meseca pa se je na nanje mogoče podati tudi kot udeleženec v tekmovalnem in netekmovalnem delu.

»Tekačem, ki želijo tekmovati, ob pomoči aplikacije, ki jo najdejo na naši spletni strani, merimo tudi čas, preostale vabimo, da se podajo vsaj na dvokilometrsko progo in tako počastijo tekmovanje izpred stoletja. Vse pa vabimo, da svoje fotografije delijo na naših družbenih omrežjih,« je še dodal Stare.



Z odzivom so zadovoljni, saj se je že v času zaprtih občinskih meja vabilu odzvalo okoli 200 tekačev, z začetkom počitnic še v zahodnem delu Slovenije pa pričakujejo, da bi številka lahko narasla tja do tisoč. Pionirjem zimskih športov v teh krajih bodo v prihodnje sledili še z drugimi projekti; poleg tekaških prog ter smučarskih prog na Soriški planini in Voglu nameravajo urediti tudi drsališča, zamrla pa ni niti zamisel o obuditvi smučišča Kobla.