Zaprtje smučišč je spodbudilo turno smuko

Čeprav je letošnja zima nadvse radodarna s snežno odejo, po vladnem zaprtju smučarskih središč ostaja edina možnost za vijuganje po belih strminah turna smuka. Ponudniki turne opreme in s tem povezanih storitev tako opažajo bistveno večje povpraševanje kot v preteklih sezonah. A poznavalci opozarjajo, da zgolj nakup ali izposoja turne opreme nista dovolj za to vrsto rekreacije.

Na številnih slovenskih hribih je v zadnjih tednih mogoče opaziti ljudi, ki z deskami na nogah in palicami v rokah najprej lezejo proti vrhu, nato pa v lovu za pršičem večinoma smučajo po neurejenih terenih. Gre seveda za turne smučarje, ki se to zimo še bolj zatekajo k tej dejavnosti. Delno zato, ker so smučišča za alpsko smuko pri nas zaprta, odhod v tujino pa je razen za izjeme prepovedan, delno seveda zaradi obilice snega v bolj hribovitih krajih.



Anita Kofler, učiteljica športne vzgoje, ki ima v Mojstrani z možem Gregorjem agencijo Kofler šport, pravi, da je zanimanje tako za izposojo turne opreme kot tečaje turnega smučanja letos kljub odsotnosti tujih turistov več kot dvakrat večje kot lani. Zato si zelo želijo, da bi vendarle lahko začeli delati brez omejitev.

Dvakrat večje povpraševanje

Podobno opažajo ponudniki te opreme. V športni trgovini Action­Mama pravijo, da je zanimanje za turno smuko letos dvakrat večje kot lani, zato ne dohajajo povpraševanja strank, čeprav delajo po 14 ur na dan. Kot razloge navedejo zaprtje smučišč, že sicer vedno večjo priljubljenost te športne dejavnosti in s snegom bogato zimo, kakršne že dolgo ni bilo.



Tudi v trgovinah Extreme Vital ugotavljajo, da je predvsem zaradi zaprtja smučišč in zadostne količine snega v porastu število turnih smučarjev. Med njimi je veliko začetnikov in tako je več tudi povpraševanja po izposoji opreme: »Ljudje so željni rekreacije, zato uporabljajo možnosti, ki so na voljo. Ker so smučišča zaprta, se je veliko smučanja željnih rekreativcev odločilo za prvi korak v svet turne smuke.«

Počakati vsaj tri dni po sneženju

Vendar Anita Kofler opozarja, da samo nakup oziroma izposoja turnosmučarske opreme nista dovolj, da bi se varno podali proti zasneženim vrhovom, ampak potrebujemo še druga znanja in veščine. Kot pravi, je prvi pogoj že ustrezno znanje alpskega smučanja. Svetuje, da naj začetniki opremo najprej preizkusijo na kakšnih lažjih terenih, kot je dolina Tamar ali kakšno opuščeno smučišče, da ugotovijo, ali jim to gibanje sploh ustreza, saj je pri turnem smučanju v nasprot­ju z alpskim veliko hoje v hrib.


Nato naj bodo začetki postopni, predvsem pa je dobro prej pridobiti ustrezno znanje: »Zima je veliko bolj nevarna kot poletje. Začetnik mora pridobiti znanje o uporabi lavinske opreme, saj ni dovolj, da jo imaš v nahrbtniku, ampak jo moraš znati uporabljati.« Ker se s turnim smučanjem izpostavljamo tudi nevarnosti plazov, Koflerjeva začetnikom svetuje, da se vsaj tri dni po sneženju ne podajajo na smuko. Velja pa tudi pravilo, da se takih podvigov ne lotevamo sami.

Kot ugotavlja sogovornica, v tujini, kjer je to bolj razvito, ni nič neobičajnega, če si za turno smuko najameš gorskega vodnika, ki te lahko bolj varno popelje na izbrani vrh, medtem ko pri nas to še ni tako uveljavljeno. »Je pa pri nas dober obisk zimskih in plazovnih delavnic, tečajev turnega smučanja …« pojasnjuje.

Nekaj namigov, kam na turno smuko

1. Dovška Baba
Eden najbolj znanih ciljev za turno smuko pri nas je gotovo 1891 met­rov visoka Dovška Baba v Karavankah nad vasjo Dovje. Tja se je mogoče odpraviti tudi v bolj neugodnih snežnih razmerah, ker velja tura za lahko in je primerna tudi za začet­nike. Vzpon naj bi vzel dobri dve uri, a je to na koncu tako kot pri pohodništvu vselej odvisno od telesne pripravljenosti udeležencev.

2. Viševnik
Zelo obiskan je pozimi 2050 met­rov visoki Viševnik nad Pokljuko, ki je hkrati orientacijsko nezahteven smučarski cilj. Vzpon traja približno dve uri, vendar na nekaterih mestih že zahteva solidno smučarsko znanje.

3. Velika planina
V dneh, ko smo z gibanjem omejeni na regije, je zelo oblegana Velika planina, kamor se je mogoče podati tudi s smučmi. Njen najvišji vrh je 1666 metrov visoko Gradišče, a planina zaradi svoje razgibanosti ponuja različne cilje vzpona in tudi smeri smučanja.

4. Škofljeloško in Cerkljansko hribovje
Kar nekaj priljubljenih turnosmučarskih ciljev ponujata tudi Škof­ljeloško in Cerkljansko hribovje. Mednje sodi v kopnih razmerah zelo obiskani 1562 metrov visoki Blegoš, ki pa je v snegu zanimiv tudi za smučarje. Z njega se je prav tako mogoče spustiti na več koncev; mnogi izberejo vijuganje po severni strani.