V soseski Vintgar naj bi se po novem sprehodilo največ 2200 ljudi na dan in hkrati ne več kot 240, na Bohinjskem jezeru ne bodo več trpeli velikanskih rožnatih plamencev, napihljivih gradov in drugih živopisnih plavalnih pripomočkov, niti glasne glasbe na obali, v mestu Izola ne sprehajalcev v kopalkah in lastnikov psov, ki ne bodo imeli osnovnih pripomočkov, s katerimi bi lahko dokazali, da so pripravljeni počediti za štirinožnimi prijatelji. Vse več je primerov, ki izkazujejo, da smo turisti vendarle – gostje.



V Bohinju je pravzaprav vsa turistična strategija odgovor na vprašanja trajnostnega razvoja, je poudaril direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Dokument je nastal iz potreb 'od spodaj'. Tudi lokalno prebivalstvo je ugotovilo, da tako ne gre več naprej, ampak je treba najti rešitve, s katerimi bomo jezeru povrnili značaj visokogorskega jezera, okolici pa značaj kmetijske krajine okoli njega.«


 

Glavni magnet

Zato so občinski svetniki brez večjih pomislekov sprejeli spremembe odlokov, ki na območje Bohinjskega jezera prinašajo več omejitev, a po njihovem prepričanju sledijo ravni turističnega razvoja, kakršnega si želijo. Kopanja v jezeru ne prepovedujejo, čeprav bi ga zaradi lege v Triglavskem narodnem parku lahko, temveč si želijo le, da se obiskovalci spoštljivo obnašajo do okolja in narave. Na jezeru je tako po novem prepovedana uporaba večjih kopalnih pripomočkov, na obali ni dovoljeno predvajanje glasne glasbe, pri cerkvi sv. Janeza Krstnika in na bližnjem mostu zadrževanje v kopalkah, na severni obali jezera pa

kolesarjenje.

O globah še ne govorijo, saj se nameravajo to poletje posvetiti predvsem ozaveščanju in opominjanju obiskovalcev, da so vendarle v osrčju Triglavskega narodnega parka. Čeprav je Bohinj območje, ki se razteza na 334 kvadratnih kilometrih, kar je več, kot je površina Malte (316 kvadratnih kilometrov), kot ponazori Langus, je jezero še vedno točka, kamor se steka ves promet.

V rekordnem letu 2019 so ob njem našteli 100.000 gostov, tudi lani je bil obisk kljub omejitvam potovanj zaradi epidemije še vedno velik. Da bi omejili gnečo ob jezeru, ukinjajo parkirna mesta ob njem in jih urejajo na bolj oddaljenih točkah ter (od konca junija do sredine septembra) uvajajo brezplačne avtobusne prevoze. Število parkirnih mest ob jezeru, zdaj jih je še okoli 1400, naj bi zmanjšali za 300 do 400.



Kot dodaja Langus, so še vedno dovoljeni pripomočki za plavanje, v mislih imajo predvsem napihljive reči, ki se v zadnjih letih še posebej izkazujejo v velikosti in raznolikosti barv ter oblik in so precejšnja estetska motnja v tem naravnem okolju, predstavljajo pa tudi nevarnost za prenos tujerodnih vrst v jezero. »Želimo poudariti, da jezero ni morje, bazen ali vodni park,« je jasen sogovornik. Ob sakralnih objektih, kakršna je cerkev sv. Janeza Krstnika, je po novem prepovedano zadrževanje v kopalkah. »Navsezadnje moramo pokazati kulturen odnos do kulturne vrednote in kulturnega spomenika.«
 

Red, če ne, bo kazen

A tudi na morju si želijo več reda. Izolski občinski svetniki so pred nedavnim prav tako potrdili nov odlok o javnem redu in miru, s katerim so prepovedali gibanje v kopalkah ali nasploh v pomanjkljivi obleki na javnih površinah, razen na območju kopalnih voda. Na plaži si obiskovalci prav tako ne bodo smeli prisvajati prostora s puščanjem brisač, ne bodo smeli odnašati prostoživečih živali, odmrlih školjk in polžkov z obale … Več doslednosti pričakujejo tudi od lastnikov psov, ki bodo morali vselej imeti s seboj plastične vrečke za iztrebke in steklenico vode za izplakovanje oziroma redčenje urina psa. Kršitelje lahko doleti globa v višini 200 evrov.

Prepovedano je še organiziranje piknikov na kopališčih, parkiriščih in drugih javnih površinah ter popivanje in prenočevanje v parkih, na tržnicah in avtobusnih postajališčih. Tudi v Izoli poudarjajo, da bodo za začetek obiskovalce opozarjali. »Če to ne bo zaleglo, pa bodo sledile tudi kazni,« je po poročanju STA napovedal župan Danilo Markočič.


 

Da bi bilo v soteski več miru

Medtem ko v Bohinju in Izoli ob sprejemanju novosti ni bilo slišati posebnih pripomb ali negodovanja, pa v Turističnem društvu Gorje niso navdušeni nad novostmi, ki jih je za blejski Vintgar predvidelo ministrstvo za okolje in prostor. Pripravilo je namreč odredbo, s katero želi omejiti obiskovanje in ogledovanje te naravne vrednote v Triglavskem narodnem parku.



Na območju od vstopne točke v vasi Podhom do izstopne točke pri slapu Šum bi se tako po novem lahko sprehodilo 2200 obiskovalcev na dan, vendar hkrati ne več kot 240. Glavni razlog je povečani obisk soteske v zadnjih letih, ki po prepričanju pripravljalcev predloga, zavoda za varstvo narave in Triglavskega narodnega parka, predstavlja povečani pritisk na živali, zlasti ptice, ki živijo na tem območju.



Za ponazoritev: leta 2011 je Vintgar obiskalo okoli 77.000 obiskovalcev, pet let pozneje 220.000 in leta 2019 že več kot 400.000. »V osmih letih se je obisk soteske povečal za več kot petkrat, zato se pojavljajo številni okoljski, naravovarstveni in sociološki problemi,« ugotavljajo na ministrstvu. »Vintgar je med najbolj obremenjenimi območji v narodnem parku.«

V Turističnem društvu Gorje, ki že 130 let skrbi za sotesko, se s predlogom ne strinjajo, še zlasti, ker ga uvajajo v času, ki ga krojijo omejitve zaradi epidemije. Že leto pred njo so uvedli enosmerni ogled Vintgarja, zdaj pa je že tako rekoč stalnica, zato težav z gnečo po besedah predstavnika društva Tomaža Breganta ni več.

»Strinjamo se, da so omejitve potrebne, vendar bolj razumne. Po našem mnenju je ta meja v režimu enosmernega ogleda okoli 4000 obiskovalcev na dan.« Pred epidemijo so sicer imeli, kot je dodal, v najbolj obiskanih dneh po 5000 obiskovalcev, je pa res, da je zaradi tega nastajala gneča v prometu. V društvu trdijo tudi, da so strokovnjaki v popisu rastlinskih vrst na območju »nesporno ugotovili, da soteska v smislu biotske pestrosti nikakor ni ogrožena«.