Turisti, odidite domov!

Benetke, Dubrovnik, Pariz, London, Amsterdam … Vse to so turistične destinacije, v katerih domačini, pod bremenom številnih obiskovalcev, zahtevajo nazaj svoj življenjski prostor, turistični delavci pa iščejo načine, kako omejiti število prihodov. Zato napisi »Turisti, odidite domov!« niso redki.

Overtourism (v slovenščini čezmerni turizem) je beseda, ki je tako zaznamovala zadnje sezone, da jo je lani v svoje besedišče vključil oxfordski slovar angleškega jezika. To je bilo tudi leto, ko je bilo na svetovni ravni ustvarjenih 1,4 milijarde mednarodnih potovanj, kar je 36 odstotkov več kot leto prej. In trend se z razcvetom družbenih omrežij in potovanj ter cenejšimi letalskimi vozovnicami nadaljuje.

Samo v znamenitem perujskem Machu Picchuju, simbolu inkovskega kraljestva v objemu narave, v sodobnem času pa množičnega turizma, se vsak dan gnete več kot 4000 turistov, vsega skupaj so jih lani prešteli skoraj 1,6 milijona ali 12 odstotkov več kot leto prej. Nekaj reda so že naredili z omejitvijo veljavnosti vstopnic na štiri ure.


 

Pazite na rože

Tudi v Amsterdamu, glavnem mestu Nizozemske, ki jo je lani obiskalo 18 milijonov turistov, do leta 2030 pa ob današnjem trendu pričakujejo povečanje na 42 milijonov, so nehali z oglasi vabiti obiskovalce. Prihodnje leto naj bi prepovedali turistične ture v njihovo znamenito Rdečo četrt, kjer je prostitucija morda res legalizirana, ni pa nujno, da je tudi vsem na očeh. Že letos so poskušali vzgojiti neotesane obiskovalce nizozemskih polj s tulipani z opozorili, naj ne tacajo po rožah. Napovedali so tudi, da bodo omejili najemanje stanovanj prek Airbnb na 30 dni, a so s tem stopili v spor s podjetjem.

Da bodo v Benetkah, ki jih vsako leto obišče več kot 20 milijonov turistov (vsa Italija jih je imela lani nekaj več kot 60 milijonov), za vstop v mesto zaračunavali vstopnino, so napovedali že pred časom in odločitev je tudi zapečatena, zdaj iščejo načine, kako omejiti ali celo preprečiti vstop velikanskim križarkam, kar so v zadnjih protestih jasno in glasno zahtevali domačini s transparenti: Nič več velikih ladij! Mesto ima sicer samo kakih 50.000 duš in sodi na vrh lestvice z največ prenočitvami turistov glede na število prebivalcev.

Podobno so obiskovalce številnih priljubljenih mest v Španiji (več kot 80 milijonov prihodov turistov na leto, letna rast okoli osem odstotkov) to sezono pričakali grafiti: Tourists go away, Granada is not a postcard. (Turisti, odidite. Granada ni razglednica.) Granada sodi na četrto mesto med evropskimi mesti, ki imajo največ prenočitev na prebivalca. Tamkajšnje palače obišče več kot dva milijona ljudi na leto, vsak dan v povprečju 8500.
 

Ne preveč ljudi, preveč pločevine

Destinacija v soseščini, ki je ni mogoče obiskati brez prerivanja v gneči, je Dubrovnik. Lani se je v mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci zgrnilo skoraj 1,3 milijona turistov, osem odstotkov več kot leto prej, tudi zaradi serije Igra prestolov. V lokalni turistični organizaciji opozarjajo na projekt Spoštuj mesto, ki nagovarja k trajnostnemu turizmu, razmišljajo pa tudi o omejitvi števila potnikov z ladij križark.

V Sloveniji pozivov k zmanjšanju števila turistov ni; država še vedno velja za nekakšen skriti biser, da čezmernega turizma pri nas ni, potrjujejo tudi v Turizmu Ljubljana: »Predlani smo imeli 5,4 prenočitve na prebivalca, leta 2016 4,5. Število resda raste, vendar je daleč od najbolj prenasičenih mest.« Ljubljana (lani je imela dober milijon turističnih prihodov) se je leta 2017 uvrstila na 34. mesto od 52 evropskih mestnih destinacij. Za primerjavo: v Benetkah imajo 31,4 prenočitve na prebivalca.

Tudi na Bledu pravijo, da čezmernega turizma ne poznajo. »Nimamo preveč ljudi, imamo pa preveč pločevine,« je poudarila Romana Purkart iz Turizma Bled. Zato iščejo rešitve predvsem z alternativnimi načini prevozov, kot sta shuttle bus in sistem hop-on hop-off, veliko pričakujejo tudi od južne obvoznice.